Putin na zadnjih volitvah še dodatno utrdil oblast, provladna stranka dobila kar 76-odstotno podporo

Ruska centralna volilna komisija je po preštetih 93 odstotkih glasovnic sporočila, da je na nedeljskih volitvah prepričljivo zmagala provladna stranka. Stranka Enotna Rusija, ki podpira predsednika Vladimirja Putina, bo namreč kot kaže dobila 343 od 450 sedežev v Dumi, spodnjem domu parlamenta. Po besedah predsednice volilne komisije Elle Pamfilove se izid po preštetih vseh glasovih ne bo bistveno spremenil. Končne volilne rezultate bodo sicer sporočili v petek.

Provladna stranka je že v prejšnji sestavi parlamenta imela večino, zdaj pa je pridobila več kot 100 novih sedežev. Tako bo imela dovolj glasov, da lahko sama izvede spremembe ustave. Predstavnik Kremlina Dmitry Peskov je ob razglasitvi delnih volilnih izidov dejal, da je Putin znova dobil veliko podporo državljanov.

Podpora večja, a volilna udeležba nižja 

Volilna udeležba je bila sicer tokrat precej nižja, kot na parlamentarnih volitvah 2011. Takrat je svoj glas oddalo 60 odstotkov volilnih upravičencev, medtem ko so v nedeljo zabeležili le 48-odstotno udeležbo. Še nižja je bila v Moskvi, kjer se je volitev udeležilo le 35 odstotkov volivcev.

V parlament so se prebile tudi tri stranke, ki so že v prejšnji sestavi parlamenta sodelovale z Enotno Rusijo, čeprav se jim je podpora nekoliko zmanjšala. Tako so denimo komunisti dobili 42 sedežev (v prejšnji sestavi so jih imeli 92), nacionalistična stranka Liberalni demokrati bodo imeli v parlamentu 39 predstavnikov, stranka Pravična Rusija pa 23. Dva sedeža sta dobila še kandidata manjših strank Domovina in Državljanska platforma, enega pa neodvisni kandidat Vladislav Reznik. 

Ovse: Volitve v Rusiji preglednejše, a kljub temu nepravilnosti

Nedeljske parlamentarne volitve v Rusiji so bile preglednejše od dosedanjih, a kljub temu so mednarodni opazovalci zabeležili več nepravilnosti, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Kot je danes v Moskvi pojasnil vodja opazovalne misije Ovseja Jan Petersen, je glavna težava neizpolnjevanje demokratičnih obvez. Na volitve so tako vplivale omejitve temeljnih svoboščin in političnih pravic, strog nadzor medijev ter vse večji nadzor oblasti nad civilno družbo.

Več nepravilnosti kot na volilni dan so tokrat zabeležili pred volitvami. "Preglednost in zaupanje sta se izboljšala, še vedno pa je težava v pravnih omejitvah temeljnih pravic," je dejal koordinator Ovseja Ilkka Kanerva. Pri tem je izpostavil predvsem neenakosti glede dostopa kandidatov na volitvah do javnosti.

"Ni bilo dovolj političnih alternativ," pa je bila kritična članica parlamentarne skupščine Ovseja Marietta Tidei. Glede nizke volilne udeležbe – na volišča je prišlo 48 odstotkov volilnih upravičencev – je dejala, da je ta trend opazen tudi v drugih državah.

Volitve v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo, je spremljalo več kot 450 opazovalcev Ovseja. Ti so med drugim ocenili, da je osrednja volilna komisija pod novim vodstvom delovala pregledno in profesionalno ter pridobila zaupanje sodelujočih v volilnem procesu. Vrsta komisij na nižji ravni po drugi strani ni bila nepristranska in neodvisna, do njihovega ravnanja pa je kritična tudi osrednja volilna komisija, so še sporočili opazovalci.