Slovensko zunanje ministrstvo je obvestilo Hrvaško, da državi nista uspeli podrobno opredeliti vsebine spora v mesecu dni, kot to določa arbitražni sporazum. Slovenija bo zato podrobno opredelitev vsebine spora podala v svoji utemeljitvi, ki jo bo v skladu s sporazumom predložila arbitražnemu sodišču.
V primeru, da bo Hrvaška predložila ločeni dokument pred predložitvijo zagovora iz prvega odstavka 6. člena, pa si Slovenija pridružuje pravico, da stori enako, so zapisali na MZZ ter dodali, da bodo z vsebino pisma seznanili tudi Evropsko komisijo.
Prvi odstavek 6. člena arbitražnega sporazuma sicer določa, da vsaka pogodbenica arbitražnemu sodišču v 12 mesecih predloži memorandum, kar naj bi pomenilo do 9. decembra letos. Danes se je sicer iztekel enomesečni rok, do katerega bi državi po arbitražnem sporazumu o meji med državama morali podrobneje opredeliti predmet spora.
V torek pa se naj bi na pogovorih glede izpolnjevanja obveznosti iz arbitražnega sporazuma v Bruslju sestali slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, njegova nova hrvaška kolegica Vesna Pusić in evropski komisar za širitev Štefan Fülle. Obe strani pričakujeta seznam kandidatov za arbitre, ali ga bosta dobili, pa še ni znano.
Pusićeva je medtem ocenila, da so po enomesečni zamudi Evropske komisije pri objavi seznama mednarodnih pravnih strokovnjakov za popolnitev preostalih sedežev v petčlanskem arbitražnem sodišču nesmiselni vsi roki, ki so zapisani v arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Pričakuje, da bo petnajstdnevni rok, ki ga bosta imeli državi za dogovor o predsedniku in dveh članih arbitražnega sodišča, začel teči, ko bosta državi dobili seznam arbitrov.
Komisija drugače interpretira roke
Roki so se zamaknili, saj jih Komisija interpretira nekoliko drugače, kot sta jih sprva Slovenija in Hrvaška. Po mnenju Komisije namreč roki dejansko začnejo teči šele z dnem, ko Komisija predloži seznam potencialnih arbitrov, in ne z datumom, ko je Hrvaška podpisala pristopno pogodbo, torej 9. decembra lani. Tako po tej interpretaciji roki v bistvu sploh še niso stekli, so poročali v oddaji 24UR OB ENIH.
"Vlada naj nemudoma oblikuje zahtevo glede vsebine mejnega spora"
Zavod 25. junij poziva slovensko vlado v odhodu in novo vlado, naj pristopijo k oblikovanju ustrezne slovenske zahteve, da bo arbitražno sodišče ob hrvaških zahtevah lahko enakovredno obravnavalo tudi vse dokumente in druge argumente iz različnih zgodovinskih obdobij v korist Slovenije.
Arbitražni sporazum namreč predvideva, da v primeru neuskladitve podrobne opredelitve vsebine spora s strani Slovenije in Hrvaške državi podata vsaka svoje stališče, opominja zavod. Arbitražno sodišče bo torej v primeru, da Slovenija ne bo podala svoje ustrezne zahteve, odločalo zgolj o območju, ki je bilo ob osamosvojitvi dokazljivo slovensko, še pišejo.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.