Puigdemont: Izpuščeni brez varščine, naše misli so z neupravičeno zaprtimi kolegi

Carles Puigdemont in še štirje ministri njegove vlade so se belgijskemu pravosodju predali v nedeljo zjutraj, preiskovalni sodnik pa se je moral nato v 24 urah odločiti, ali bodo morali na končno odločitev glede zahteve Španije po njihovi izročitvi na podlagi evropskega pripornega naloga počakati v priporu ali pa na prostosti. Preiskovalni sodnik se je nato odločil za slednjo možnost in ponoči so že odšli na prostost.

Puigdemont se je predal skupaj z ministri Antonijem Cominom, Claro Ponsati, Lluisom Puigom in Meritxell Serret na eni od policijskih postaj v Bruslju. V nedeljo popoldne so nato potekala ločena zaslišanja pri preiskovalnem sodniku.

Španija v petek proti njim izdala evropski priporni nalog za peterico zaradi upora, nezakonitega prisvajanja javnih sredstev, zlorabe javnega položaja in neupoštevanja poziva sodišča. V četrtek bi se namreč morali zglasiti pred sodiščem v Madridu, vendar so ostali v Belgiji.

Belgijsko pravosodno ministrstvo je v soboto sporočilo, da je v skladu z evropsko zakonodajo končno odločitev treba sprejeti v 60 dneh oz. v posebnih okoliščinah v 90 dneh. Do izročitve peterice Španiji bi tako lahko trajalo do tri mesece.

Puigdemont: Izpuščeni brez varščine

Puigdemontov odvetnik Paul Bekaert, ki je okoli polnoči zapustil prostore sodišča v Bruslju, odločitve sodnika ni komentiral. Naslednja obravnava na sodišču bo v roku 15 dni. Po navedbah sodnega vira bo 17. novembra ob 14. uri.

Se pa je več ur pozneje javil Puigdemont. "Izpuščeni brez varščine. Naše misli so s kolegi, neupravičeno zaprtimi s strani države, ki je daleč od demokratskih norm," je zapisal na Twitterju. Sodnica v Španiji je namreč v četrtek za osem nekdanjih ministrov katalonske vlade odredila pripor, ker naj bi obstajalo tveganje, da bodo pobegnili.

Odločitev sodnika v Bruslju so pozdravili tudi v strankah Puigdemontove nekdanje vladajoče koalicije Junt pel Si. "To je razlika med resnično delitvijo oblasti in spolitiziranim pravosodnim sistemom. Med zrelo demokracijo in neuspešno pravno državo," je na Twitterju zapisal tiskovni predstavnik koalicije Roger Torrent.

Tudi civilna iniciativa Katalonski narodni kongres (ANC), ki si prizadeva za neodvisnost Katalonije, je tvitnila: "Velika lekcija iz pravičnosti za španski pravosodni sistem!"

EU odgovorila na kritike o neodzivnosti

V Belgiji je sicer primer poskrbel za nekaj napetosti v vladi. Notranji minister Jan Jambon iz vrst nacionalistične flamske stranke N-VA je minuli konec tedna izrazil dvom v ravnanje španske vlade in odreditev pripora za nekdanje člane katalonske vlade. "Kaj zlobnega so storili?" je dejal v intervjuju.

Belgijski zunanji minister Didier Reynders je nato danes odvrnil, da "v tem primeru v Belgiji vlada določeno razburjenje, ki presega meje razumnega". "Belgijskim in španskim sodiščem moramo dovoliti, da opravijo svoje delo," je dejal.

Jambon je minuli konec tedna tudi kritiziral EU, ker se ne odziva, ter ocenil, da bi bil odziv drugačen, če bi se enako dogajalo na Poljskem ali Madžarskem. Zaradi molka EU je kritičen tudi bivši evropski komisar in belgijski zunanji minister Karel De Gucht.

V Evropski komisiji so danes v odziv na te kritike dejali le, da so minuli konec tedna videli veliko komentarjev tako iz Belgije kot iz drugih držav, ter poudarili, da običajno ne komentirajo komentarjev in da tudi danes ne bodo odstopali od te prakse.

Komisija ne igra nobene vloge v postopku evropskega naloga za prijetje, so še izpostavili in spomnili na načelo delitve oblasti, ki ga je že pred stoletji opredelil francoski filozof Montesquieu.

Zaradi katalonske krize razkol v španski stranki Podemos

Razhajanja glede stališč o dogajanju v povezavi s Katalonijo so medtem špansko levo stranko Podemos pahnila v veliko krizo. Vodstvo stranke v Madridu, na čelu z njenim voditeljem Pablom Iglesiasom je ostro kritiziralo zbliževanja s podporniki odcepitve, danes pa so tako generalni sekretar katalonske veje stranke kot dva regionalna poslanca odstopili.

Vodstvo leta 2014 ustanovljene stranke v Madridu je že več mesecev z zaskrbljenostjo spremljalo zbliževanje njihove katalonske veje s političnimi silami, ki si prizadevajo za odcepitev Katalonije.

V začetku oktobra je vladajoča koalicija izpeljala referendum o tem vprašanju, ki ga je špansko ustavno sodišče razglasilo za nezakonitega, pred dvema tednoma pa podprla glasovanje o neodvisnosti Katalonije v regionalnem parlamentu.

Vodja Podemosa Iglesias se je sicer izrekel za pravico Kataloncev do referenduma o morebitni osamosvojitvi, ne podpira pa enostranskih prizadevanj za odcepitev katalonskih separatistov, ki so bili do nedavnega posredovanja osrednje vlade v tej španski pokrajini na oblasti.

Podpiranje več točk njihove politike s strani generalnega sekretarja Podemosa v Kataloniji Albana Danteja Fachina je že dlje časa povzročalo slabo voljo med vejami stranke po vsej državi. "Ker je bilo vodstvo stranke v Madridu proti neodvisnosti, se je ustvarila podoba stranke, ki ne ve, kaj želi," je dejal španski politolog Pablo Simon.

Sredi oktobra se je bil tako Iglesias primoran pisno obrniti na bazo stranke, da bi pojasnil politiko glede Katalonije, ki je bila deležna kritik kot kaotična in neprozorna.

Kot je nato danes na novinarski konferenci v Barceloni pojasnil Fachin, odstopa zaradi "vmešavanja" nacionalnega vodstva stranke v zadeve katalonske veje Podem.

Na zadnjih volitvah leta 2015 je Podemos nastopil na listi leve koalicije Catalunya Si que es Pot, ki bi lahko glede na najnovejše ankete precej izgubila na podpori, če se bo na novo oblikovala.

Iglesias se nagiba k temu, da bi katalonski Podem nastopil na skupni listi Catalunya En Comu, ki naj bi jo vodil priljubljeni levi politik Xavier Domenech. A ker so danes odstopili tako Fachin kot dva poslanca Joan Giner in Angels Martinez, ki ne nameravata več kandidirati za Podemos, se bo morala stranka v Kataloniji le nekaj tednov pred začetkom predvolilna kampanje v celot na novo sestaviti.