Tujina

Ptičja gripa že 1918?

Washington, 06. 10. 2005 11.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Smrtonosna španska gripa, ki je leta 1918 zahtevala 50 milijonov življenj, naj bi bila "starodavna" ptičja gripa.

Medicinska sestra ob domnevno okuženem s ptičjo gripo v indonezijski bolnišnici
Medicinska sestra ob domnevno okuženem s ptičjo gripo v indonezijski bolnišnici FOTO: Reuters
Pandemija gripe v letu 1918 nam je pokazala, kako grozna je lahko ta bolezen, ki je s 50 milijoni žrtev pomorila več ljudi kot katerakoli druga v enakem obdobju. Je kot temni angel, ki lebdi nad nami. John Oxford, profesor virologije v Londonu

Da je ''ptičja gripa'' morila že leta 1918 so odkrili ameriški in britanski znanstveniki, potem ko so rekonstruirali ostanke omenjenega virusa. Po navedbah virologov gre za enega največjih odkritij na tem področju v zadnjih letih.

Znanstvenike je zanimalo, zakaj je bil virus "španske gripe" tako smrtonosen, da velja za največjo epidemijo 20. stoletja. Okuženi z virusom so pogosto umrli v vsega nekaj dneh, največkrat pa so obolevali mladi in zdravi ljudje. Začelo se je s kihanjem in rahlo vročino, končalo pa s hudimi krvavitvami iz pljuč in smrtjo.

Ameriški znanstveniki so zato skušali pridobiti ostanke virusa iz pljučnega tkiva več žrtev gripe pred osmimi desetletiji, ki jih je znanost še hranila. Po več letih raziskav jim je nato le uspelo rekonstruirati osem genov smrtonosnega virusa.

Inšpektor daje piščancu zdravilo proti ptičji gripi
Inšpektor daje piščancu zdravilo proti ptičji gripi FOTO: Reuters
Znanstveniki so odkrili, da je do podobnih mutacij virusa gripe prišlo tudi že leta 1957 in 1967, ko sta človeški obliki virusa gripe prevzeli nekaj genov od virusa ptičje gripe. Tedaj sicer do tako smrtonosne pandemije ni prišlo, kar daje upanje. Znanstveniki domnevajo, da je tedaj virus mutiral s pomočjo vmesnega prenašalca, na primer prašiča, ki lahko gosti tako človeške kot ptičje viruse.

Nato so izvedli nekaj poizkusov na miših, ki so po okužbi zelo hitro umrle; v kakih treh dneh jih je pokončala vročina in hude krvavitve v pljučih. Znanstveniki so ob tem odkrili protein, ki omogoča virusu, da neposredno napade pljučne celice. Prav ta protein pa je zdaj njihov glavni cilj raziskav protivirusnih zdravil.

Vzporedno pa so odkrili tudi, da je bil virus "španske gripe" sev virusa ptičje gripe, ki je zmutiral v obliko, prenosljivo med ljudmi. Od virusov ptičje gripe naj bi se razlikoval le v manjšem številu aminokislin, gradnikov proteinov. To pa je zdaj med znanstveniki vzbudilo resne skrbi zaradi virusa ptičje gripe H5N1, ki je v zadnjih mesecih v Aziji zahteval že najmanj 60 življenj.

Zaradi mobilnosti večja možnost prenosa

Ruska virologinja pregleduje krvne vzorce okužene kokoši
Ruska virologinja pregleduje krvne vzorce okužene kokoši FOTO: Reuters

Virus ptičje gripe sicer ni zlahka prenosljiv s ptic na človeka, ker razlika v vrstah običajno predstavlja dovolj veliko oviro. Tudi v Aziji so se okuženi ljudje nalezli neposredno z okuženih ptic, medtem ko do okužb med ljudmi samimi ni prišlo. Toda virus bi lahko zmutiral tudi v obliko, ki bi bila prenosljiva med ljudmi.

Najhuje bi bilo, če bi se virus tako spremenil, da bi bil zelo nalezljiv in bi se lahko zelo hitro razširil po vsem svetu. Ker se je to očitno že zgodilo z virusom "španske gripe", je zaskrbljenost lahko še toliko večja, saj je v današnjem svetu mobilnost ljudi zaradi potovanj z letali mnogo večja, kot je bila v dneh po prvi svetovni vojni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10