Gre za bratca, stara 4 in pet let, ki kljub okužbi ne kažeta znakov bolezni, zato ju v bolnišnici Kecioren podrobno opazujejo. Zdravniki ne vedo natančno ali prvič opazujejo zgodnji razvoj bolezni pri človeku, ali pa so odkrili, da okužba z virusom H5N1 ne povzroči vedno tudi bolezni, poroča The New York Times.
V vsakem primeru zelo nenavadna združba petih primerov, ki so jih zabeležili v turški prestolnici pomeni izziv za nekatere zdravniške predpostavke o ptičji gripi (aviarni influenci) oziroma o njenem širjenju in povzročanju simptomov bolezni. Glede na to, da še nobeden od noodkritih okuženih ni umrl, je možno, da ptičja gripa za človeka ni nujno smrtno nevarna in da je mnogo milejših primerov bolezni 'ušlo zdravniškemu očesu' oziroma so ostali neprijavljeni.
"Brata sta nadvse zanimivo odkritje," pravi vodja ekipe Svetovne zdravstvene organizacije v Turčiji, dr. Guenaël Rodier. To velja tudi za ostale primere okuženih v Ankari. Pri štirih od petih okuženih so se razvili le blagi simptomi ali pa sploh ne. Kot pravi dr. Rodier, so to osebe iz primestnih predelov, ki niso kmetje oziroma ne gojijo perutnine.
V skupini petih okuženih sta dva para bratov: že omenjena, pri katerih se simptomi niso razvili, brata iz oddaljenih primestij, pri katerih so se razvili le blagi simptomi in 65 letni moški iz ožjega mestnega področja Ankare, ki je bil, po poročanju turškega zdravstvenega ministrstva, 'v stiku s piščanci', vendar o njegovem zdravstvenem stanju ni znanega kaj več.
Tako turško ministrstvo za zdravje kot Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) več podatkov nista hotela razkriti, prav tako pa v bolnišnico ne pustijo novinarjev.
Poleg opazovanja dečkov, ki jih zdravijo s protivirusnimi zdravili, se znanstveniki ubadajo tudi z domnevo, da ptičja gripa morda le ni tako smrtonosna, kot so mislili.
V študiji, objavljeni v torek v ameriški medicinski reviji Archives of Internal Medicine, se pojavlja domneva, da virus H5N1 povzroča širok spekter bolezni in da so zdravniki v ostalih predelih Azije odkrili le najresnejše primere oziroma bolnike, ki so se zaradi bolezni zatekli k zdravniku, blažjih oblik pa niso zaznali. Pacienti iz Ankare to domnevo podpirajo.
V Ankari, kjer so oblasti tudi z zvočniki, nameščenimi na avtomobile, pozivali ljudi, naj prijavljajo simptome in se izogibajo stikom s perjadjo, so se na preglede javljali tudi ljudje z zelo milimi znaki podobnimi znakom ptičje gripe. To pomeni, da je obstajala večja možnost, da odkrijejo okužene, pri katerih so se razvili le blažji simptomi. "Prepričana sem, da je del razlage za večje število najdenih okužb moč najti v boljšem nadzoru v Turčiji," pravi predstavnica WHO v Ženevi, Maria Cheng.
Begajoče je tudi veliko število obolelih živali, pravijo znanstveniki. Po eni teoriji so ptice selivke prinesle virus ptičje gripe več območij Turčije, kar pa je v nasprotju z dejstvom, da se bolezen ni pojavila v državah, ki mejijo s Turčijo, ki so jih selivke prav tako preletele.
Drugo možnost predstavlja, da je širjenje virusa spodbudil način, kako v Turčiji prodajajo perutnino. Po pripovedovanju prebivalcev mesta Dogubayazit, kjer so odkrili štiri obolele za ptičjo gripo, perutninske farme z veliki tovornjaki vozijo perjad v mesto, kjer jo prodajajo revnim kmetom. Če bi bila med pticami na tovornjakih le ena okužena, bi se okužba hitro razširila na vse ostale, kar bi imelo za posledico hitrejše širjenje ptičje gripe po državi, še piše The New York Times.
