Prvi predsedniški kompromis

"Imeli smo konstruktivno, a intenzivno razpravo, ki pa je na koncu pomenila sprejem kompromisnega predloga predsedstva,“ je na srečanju v Bruslju dejal kmetijski minister Iztok Jarc.

Kompromisni predlog se nanaša na navzkrižno skladnost v okviru uredbe o direktnih plačilih v kmetijstvu, velja pa za vse nove države članice, razen Slovenije in Malte, pa tudi za Bolgarijo in Romunijo. Odprto vprašanje je bilo glede uveljavitve zakonodaje v roku, ki naj za omenjene države ne bi bil zadosten.

Evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja, Mariann Fischer Boel, je članice opozorila, da bodo nova pravila zanje začela veljati že z letom 2009, če danes kompromisnega predloga ne bodo potrdile. Po večinski podpori kompromisnemu predlogu predsedstva bo tako en del zakonodaje glede navzkrižne skladnosti zanje začel veljati z letom 2009 (za Bolgarijo in Romunijo leta 2012), drugi in tretji del pa leta 2011 (za Bolgarijo in Romunijo leta 2014), so povedali viri blizu predsedstva in Sveta EU.

Nova pravila dvigujejo prag kršitev, ki določa prekinitev plačila kmetom. Po novem bodo kmetje lahko plačila prejemali tudi naprej v primeru, če njihova kršitev znaša do 100 evrov, a pod dvema pogojema. Prvič, sami bodo morali situacijo izboljšati in popraviti, in drugič, država bo morala kmeta obvestiti, da je pri njem odkrila nepravilnost oziroma kršitev načela navzkrižne skladnosti, ter da mu pomoči ne bo odvzela, če bo stanje izboljšal.

Nekatera vprašanja sicer še vedno ostajajo odprta, a je Fischer Boelova izrazila pripravljenost za nadaljnje pogovore v okviru vmesnega pregleda skupne kmetijske politike (CAP).

'Opravičujem se za napake'

Minister Jarc je sicer kolege v Bruslju najprej nagovoril: "Opravičujem se vnaprej za kakšno napako, ki jo bomo mogoče storili zaradi neizkušenosti." Nadaljeval je: "V čast mi je, da vas lahko prvič pozdravim na Svetu ministrov v imenu slovenskega predsedstva. Naša generacija Slovencev je v 20 letih doživela marsikaj, tudi to, da danes predseduje svetu kmetijskih ministrov. To je izredna čast, priprav smo se lotili z veliko odgovornostjo, delo pa bomo poskušali voditi v korist vseh."

Slovensko predsedstvo si bo po Jarčevih besedah prizadevalo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihovo ohranitev biotske raznovrstnosti. Na področju veterine in javnega zdravja je poudaril, da je treba "dodatno povečati zaupanje potrošnikov". Pomembno je tudi zdravje živali, kjer želimo uveljavitev lažjega in preglednejšega sistema objavljanja informacij s področja živalstva, je nadaljeval minister in naznanil začetek razprave o označevanju krme.

Na področju ribištva bo slovensko predsedstvo "spodbujalo ohranjanje in trajnostno rabo ribiških virov ter večji nadzor nad njihovo rabo", je poudaril Jarc. Napovedal je nadaljevanja dela pri zakonodaji o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, poleg tega pa tudi glede zaščite občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi ribolovnimi praksami. Slovenija tudi želi doseči "korak naprej" glede ohranjanja staleža ogroženih vrst, pri čemer je omenil trsko, sleda in osliča.

Slovenija bo tudi aktivno sledila delu v mednarodnih organizacijah, še posebej v ZN, tudi v okviru Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO).