Mjanmarska voditeljica Aung San Su Či je v prvem odzivu od izbruha nasilja na severu države, zaradi katerega je v sosednji Bangladeš zbežalo že več kot 160.000 pripadnikov muslimanske manjšine Rohingja, zatrdila, da podobo krize izkrivlja "velikanska ledena gora dezinformacij" in da napetosti razpihujejo lažne novice, ki so v interesu teroristov. Prav tako je zatrdila, da se njena vlada močno trudi rešiti konflikt, a da pri tako kompleksnem vprašanju ne gre pričakovati rešitev v 18 mesecih.
Su Či, ki od lanskega leta vodi mjanmarsko vlado, čeprav nima uradnega naziva premierke, se je tako odzvala na obtožbe turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je nasilje nad pripadniki muslimanske manjšine označil za genocid. Pred tem je podpredsednik turške vlade Mehmet Simsek objavil fotografije domnevnega poboja pripadnikov manjšine, ki pa so se pozneje izkazale za lažne. Simsek je objavo umaknil.
Bangladeš: Mjanmar nastavlja protipehotne mine ob meji
Bangladeš pa je medtem na pogovor poklical veleposlanika Mjanmara in protestiral zaradi protipehotnih min, ki jih mjanmarska vojska polaga na mejo med državama, da bi pripadnikom manjšine preprečila vrnitev na domove v Mjanmar. Viri iz mjanmarske vojske naj bi sicer za britanski BBC povedali, da min v zadnjem času niso nameščali.
BBC-jev novinar Sanjoy Majumder, ki poroča z bangladeške strani meje, pravi, da so se ta teden vsaj trije begunci poškodovali zaradi protipehotnih min.
Muslimanske vasi še naprej gorijo
Tuji novinarji, ki so jih mjanmarske oblasti peljale na območje konflikta, poročajo o novih požarih v vaseh na severu države. Prav tako so opazili raztrgane verske knjige. Domačinov ni več, saj so pred tem pobegnili iz vasi. Oblasti trdijo, da so požare podtaknili pripadniki manjšine Rohingja sami, nato pa zbežali, a konkretnih dokazov za to niso predložili. Tudi za 400 žrtev vojska trdi, da gre za muslimanske upornike. Tisti, ki so uspeli pobegniti, medtem trdijo, da jih napadajo mjanmarski vojaki in pripadniki budistične veroizpovedi. Ti naj bi jim požigali vasi, streljali vsepovprek, jih napadali z noži in jim ukazali, da zapustijo domove ali pa jih bodo ubili. Tudi pripadniki dobrodelnih organizacij v Bangladešu poročajo o številnih poškodovanih beguncih z vojnimi ranami in hudimi okužbami.
Gre za najhujše medversko nasilje v državi v zadnjih letih, ki se je začelo 25. avgusta, ko je skupina mladih mož z noži in sabljami skušala napasti vojaško kontrolno točko, a ji ni uspelo. Oblasti so takrat preselile večino budističnih prebivalcev, muslimani pa naj bi začeli bežati sami, trdi aktivist za pravice manjšine Rohingja Naj San Lvin, ki sicer živi v Evropi. Kot pravi, so začeli bežati, ker jim je vojska zagrozila, da jih bo ustrelila, če ne bodo odšli. Mjanmarska vlada Rohingje obravnava kot nezakonite priseljence iz Bangladeša, čeprav v Mjanmaru živijo že več generacij. Zanikajo jim pravico do državljanstva ter jim omejujejo številne druge pravice. Njihovo gibanje je zelo omejeno, prav tako dostop do osnovnih storitev.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.