Papež Benedikt XVI. je v svoji prvi božični poslanici v Vatikanu pozval človeštvo, naj se združi v boju proti terorizmu, revščini in uničevanju okolja ter ustvari nov "svetovni red, utemeljen na pravičnih etičnih in gospodarskih normah". Človeku tehnologije grozi, da bo postal žrtev duhovnega razkroja in uspeha svojega lastnega razuma, je poudaril papež Benedikt XVI. pred več deset tisoč verniki na Trgu svetega Petra.
Znaki upanja v Iraku, Sveti deželi in Libanonu morajo biti potrjeni s pravičnimi in modrimi dejanji, je poudaril papež, ki je človeštvo pozval k duhovnemu prebujenju. Sodobnost je pogosto predstavljena kot bujenje razuma, kot svetloba človeštva po obdobju teme, vendar brez Jezusa "svetloba razuma ni dovolj, da bi osvetlila človeka in svet", je dejal papež, ki je poudaril, da se bo samo enotno človeštvo lahko zoperstavilo številnim zaskrbljujočim problemom.
Pred okoli 40 tisoč verniki je papež v svojem blagoslovu mestu in svetu (urbi et orbi) tudi pozval k zaščiti vseh, ki trpijo v človekoljubnih krizah, kot je tista v sudanski pokrajini Darfur, k miru in razvoju v Afriki ter k dialogu v Aziji in na Korejskem polotoku.
Papež je vernikom v 33 jezikih zaželel tudi srečen božič. Običajnim 32 jezikom je dodal še filipinskega, božičnega voščila v slovenskem jeziku pa tokrat ni bilo. Prvo božično poslanico Benedikta XVI. so po televizijskih ekranih neposredno spremljali v 68 državah po svetu.
Prva polnočnica Benedikta XVI.
Papež Benedikt XVI. je v Vatikanu na svoji prvi polnočnici v vlogi papeža pozval k miru in krščanski ljubezni do bližnjih. Pri tem je še posebej poudaril pomembnost miru na Bližnjem vzhodu.
Veliko ljudi je polnočnico prek video povezave spremljalo tudi na Trgu svetega Petra. Zaradi nevarnosti terorističnih napadov so oblasti na kraju dogodka izvajale stroge varnostne ukrepe.
'Popolna svoboda za Palestince'
Jeruzalemski patriarh Michel Sabah pa je v polnočnici v cerkvi Jezusovega rojstva v Betlehemu pozval h končanju nasilja med Izraelci in Palestinci. Kot je dejal Sabah pred več sto verniki, mora Izrael prenehati preganjati palestinske skrajneže, izraelska vlada premiera Ariela Šarona pa bi morala izpustiti palestinske zapornike. Svečane maše se je med drugim udeležil palestinski predsednik Mahmud Abas.
Zimsko vreme je v številnih delih države povzročilo prometne zastoje in kaos na cestah, vendar pa so se številni Izraelci po več mesecih suše kljub vsemu na pojav zime odvali z veseljem. Zaradi obsežnih nalivov je Galilejsko jezero naraslo za kar osem centimetrov.
"Izrael bi moral Palestincem podeliti popolno svobodo", je dejal jeruzalemski patriarh. Po njegovem mnenju bi morala izraelska država premisliti o svoji politiki ter si prizadevati za dosego v miru v regiji. Kot je povedal vodja rimskokatoliške cerkve na območju Izraela in palestinskih ozemelj, osebno upa v nov odnos med Palestinci in Izraelci, s čemer bi presegli obstoječe težave.
Praznovanje Jezusovega rojstva poteka v Betlehemu pod strogimi varnostnimi ukrepi. Po navedbah palestinskih oblasti izvaja na območju naloge več kot 880 predstavnikov varnostnih sil. Medtem je tiskovni predstavnik izraelske vojske sporočil, da bo vojska olajšala potovanje romarjev v Betlehem, obenem pa operativno posredovala zgolj v primeru grožnje napadov.
Maše pa so potekale tudi po Sloveniji.
Božič je najbolj priljubljen cerkveni praznik
Verniki po svetu danes praznujejo božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva, ki pa je najbolj priljubljen cerkveni praznik med ljudmi. 25. decembra naj bi se namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.
Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju.
Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč božiček na sveti večer, 24. decembra, še vedno nosi darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije.
