FOTO: Tunizijci so heroju postavili spomenik

Na tisoče Tunizijcev se je danes zbralo na ulicah, kjer praznujejo prvo obletnico dogodka, ki je sprožil ljudski upor v državi. V mestu Sidi Bouzid, kjer se je pred letom dni zažgal 26-letni Mohamed Bouazizi, se je ljudem pridružil tudi novoizvoljeni tunizijski predsednik Moncef Marzouki.

Bouazizi, ki kljub univerzitetni diplomi ni uspel najti službe in se je preživljal kot prodajalec zelenjave, je po neprijetnem srečanju s policijo pravico iskal pri oblasteh. Ko je ni dobil, se je v javnosti protestno zažgal in čez nekaj dni za posledicami opeklin umrl. Njegova smrt je po vsej v Tuniziji na ulice pognala na tisoče ljudi, ki so zahtevali reforme ter odhod predsednika države Zina el Abidina Ben Alija.

Tako imenovana jasminova revolucija je v Tuniziji terjala okoli 200 življenj, po dobrih dveh tednih protestov pa je Ben Ali 14. januarja odstopil in zbežal v Savdsko Arabijo. Nekdanjemu predsedniku, ki si je v času 23-letne vladavine nagrabil ogromno bogastvo, so sodili v odsotnosti in na treh procesih je bil obsojen na 66 let in pol zapora.

Tunizijcem je uspelo. Jeseni so izvedli volitve v ustavodajno skupščino, na katerih je zmagala stranka zmernih islamistov Ennahda, za predsednika države pa je bil decembra izvoljen nekdanji vodja opozicije Marzouki. Začasna vlada in predsednik bosta državo vodila do splošnih volitev, katerih datum pa še ni določen.

"Hvala, da si povrnil dostojanstvo vsemu tunizijskemu ljudstvu," je danes z mislijo na Bouazizija dejal Marzouki. Spomin na mladega tunizijskega junaka so počastili tudi z njegovo ogromno fotografijo.

Tunizijci so sicer v mesto, kjer se je začel upor, drli že od zore. Ulice so prekrite s tunizijskimi zastavami in fotografijami ljudi, ki so umrli v vstaji. "Ko pogledam okrog sebe, vidim številne mlade, ki so lani kljubovali kroglam policije Ben Alija, da bi branili vrednote svobode in dostojanstva," je dejala borka za človekove pravice Sabrine Ammari.

Iz Tunizije so se sicer protesti proti avtoritarnim režimom hitro razširili v druge arabske države. Že februarja je moral pod pritiskom množic odstopiti dolgoletni egiptovski predsednik Hosni Mubarak, libijski diktator Moamer Gadafi se je dolgo upiral in v državi zanetil vojno, a je nazadnje padel tudi njegov režim.

Po skoraj letu dni protestov je na odstop v zameno za kazensko imuniteto pristal jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh, še vedno pa traja krvav upor v Siriji, ki ga skuša režim predsednika Bašarja al Asada s silo zatreti.
 

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!