Prva dosmrtna v Haagu

Prizivni senat Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je bosanskega Srba, generala Stanislava Galića, obsodil na dosmrtno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva med vojno v BiH (1992-1995). Haaško sodišče je tako prvič v zgodovini svojega delovanja obtoženca obsodilo na dosmrtno ječo.

Galiću je haaško sodišče na prvi stopnji leta 2003 sicer dosodilo 20 let zapora, vendar pa po ocenah prizivnega senata ta razsodba ni ustrezala resnosti njegovih zločinov.

Galića so pripadniki mednarodnih mirovnih sil aretirali decembra 1999 v Banjaluki, haaško sodišče pa je proces proti njemu začelo decembra 2001. Takrat se je Galić izrekel za nedolžnega v vseh sedmih točkah obtožnice, v katerih ga je tožilstvo v štirih obtoževalo zločinov proti človečnosti, v treh pa vojnih zločinov.

Galić je med septembrom 1992 in avgustom 1994 poveljeval korpusu Sarajevo Romanija, ki je od leta 1992 z gričev v bližini prestolnice BiH neprestano obstreljeval mesto, pri čemer so ciljali tudi na stavbe in civiliste, ki so se zadrževali na ulicah. Pri tem je življenje izgubilo več kot tisoč ljudi, med 400.000 in 500.000 Sarajevčanov pa je ostalo ujetih v mestu brez hrane, vode, zdravstvene oskrbe in elektrike. Galić je deloval pod poveljstvom bosanskega Srba generala Ratka Mladića, ki ga haaško sodišče že več let išče zaradi obtožb proti človečnosti.

Galić je prvi obtoženec haaškega sodišča, ki je dokončno obsojen na dosmrtno ječo. Pred tem je haaško sodišče na dosmrtno zaporno kazen že obsodilo bosanskega Srba, nekdanjega politika Milomirja Stakića, vendar je prizivni senat kazen kasneje znižal na 40 let zapora.