Na nasilnih demonstracijah proti vojni v Iraku v Bahrajnu je bilo ranjenih več demonstrantov. Arabske televizije poročajo, da so se protesti v bahrajnski prestolnici Manami začeli že v petek. Policija je proti demonstrantom, ki so se pomikali proti ameriškemu veleposlaništvu in na poti odvrgli dve zažigalni bombi, uporabila solzivec. Bahrajn je sicer tesen zaveznik ZDA in med drugim gosti peto floto ameriške mornarice.
Protesti so potekali tudi v Egiptu, udeležilo se jih več kot 20 tisoč ljudi. Osrednji protest so organizirali študentje islamske univerze Al Azhar v Kairu. Med drugim so zažgali ameriško, britansko in izraelsko zastavo, egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka pa pozvali, naj Iraku zagotovi vojaško podporo. Demonstracije so potekale tudi v drugih egiptovskih univerzah; teh se je udeležilo 13 tisoč študentov.
Okoli 10 tisoč protestnikov, večinoma študentov islamske univerze v Gazi, je danes protestiralo proti vojni v Iraku. Med uro in pol trajajočim pohodom skozi središče Gaze, ki ga je organiziral sindikat študentov univerze, so s seboj nosili zastave skrajnega palestinskega gibanja Hamas in iraške zastave. "Našim bratov v Iraku svetujemo, da se uprejo sovražniku z mučeniškimi operacijami, kajti to je edini jezik, ki ga Američani razumejo," je protestnikom dejal vodja Hamasa na območju Gaze Ismail Hanija. Na drugem koncu Gaze se je kakih tisoč Palestincev zbralo na poziv Fataha.
Več deset tisoč ljudi se je v začetku popoldneva začelo zbirati v Atenah, da bi se s protesti pridružili demonstracijam po vsem svetu. Na poziv levičarskih strank ter protiglobalističnih in ženskih gibanj so se protestniki zbrali v središču grške prestolnice in se odpravili proti ameriškemu veleposlaništvu. Glavne ulice v mestu so zaprli za promet, proteste pa so spremljale posebne enote policije. Kakih 200 tisoč ljudi je v Atenah protestiralo že v petek, ko je policija aretirala 23 protestnikov. Protesti so potekali tudi v Solunu.
Protesti so se odvijali tudi v mnogih mestih v Nemčiji, med drugim v Berlinu, Frankfurtu, Hamburgu, Haidelbergu in Münchnu. V Berlinu je protestiralo okoli 30 tisoč ljudi. V Frankfurtu se je zbralo okoli 15 tisoč Kurdov, ki so protestirali proti vojni v Iraku in vdoru turške vojske na sever Iraka, obenem pa so pozivali k izpustitvi njihovega voditelja Abdulaha Öcelana. Po podatkih policije so vse demonstracije doslej potekale mirno.
Ulice Pariza je napolnilo na desettisoče ljudi. Protesti, ki so se jih udeležili člani levičarskih strank, sindikatov, mirovnih društev, Kurdi, Palestinci in študentje, so potekali mirno. Za red in mir je skrbelo 5000 policistov. Ameriško veleposlaništvo v središču Pariza je bilo strogo varovano, saj je bila za dostop zaprta širša okolica stavbe veleposlaništva. Francozi so se na demonstracijah zbrali tudi v Lyonu in drugih večjih mestih.
Tudi v Veliki Britaniji so se zbrali protestniki, ki jih je samo v prestolnici spremljalo 3500 policistov. V več delih Londona so se zbirali protestniki, ki so se odpravili do osrednjega kraja demonstracij v londonskem Hyde Parku. Organizatorji računajo, da se je protesta udeležilo do 500 tisoč ljudi, policija pa omenja število 100 tisoč.
V Madridu so začetek demonstracij zaznamovali znani španski igralci, ki so se zbrali pred poslopjem zunanjega ministrstva. Protesti so potekali tudi v drugih delih Španije, v Bilbau se je zbralo 2000 ljudi, v Santaderju pa od 4000 do 10 tisoč. Demonstracije so pred ameriškim veleposlaništvom v Madridu sicer potekale že v petek zvečer, ko je prišlo tudi do manjšega spopada s policijo, v katerem je bilo ranjenih okoli 50 ljudi.
Na množičnih protestih proti ameriško-britanski vojni proti Iraku so se zbrali tudi prebivalci skandinavskih držav. Kakih 10 tisoč demonstrantov je svoje nasprotovanje vojni v Iraku izražalo pred ameriškim veleposlaništvom v Koebenhavnu, ki ga varujejo številni pripadniki tamkajšnje policije. V Helsinkih se je zbralo 20 tisoč ljudi, kar je najštevilčnejši mirovni protest v zgodovini Helsinkov. Na Švedskem se je protestov udeležilo več deset tisoč ljudi, od tega v Stockholmu več tisoč.
V ZDA množične demonstracije
Največ ljudi se je spet zbralo v San Franciscu, protesti pa so potekali tudi v New Yorku, Chicagu, Washingtonu in drugih mestih po ZDA.
Do popoldneva je bilo aretiranih skupaj manj kot tisoč ljudi. Demonstracije potekajo pred zveznimi zgradbami in mestnimi hišami, ponekod pa tudi pred pisarnami znanih politikov. Pozornosti demonstrantov je bila v petek deležna pisarna senatorke iz New Yorka Hillary Clinton, v zvezni državi Nova Mehika pa so protestniki oblegali farmo obrambnega ministra Donalda Rumsfelda.
Demonstrirali pa so tudi zagovorniki vojne oziroma ljudje, ki so izražali podporo ameriškim enotam v Iraku. Tovrstne demonstracije so med drugim potekale v prestolnici zvezne države Ohio Columbusu, kjer se je zbralo nekaj sto ljudi.
