Rusija in Nemčija ocenjujeta, da morajo imeti ZN vodilno vlogo v povojnem Iraku, je po srečanju z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Državi bosta zato naredili vse, da se ohrani sistem mednarodnega prava, ki sloni na poglavitni vlogi ZN. Ruski predsednik je še pozdravil padec režima iraškega predsednika Sadama Huseina, ob tem pa izrazil obžalovanje zaradi uničenja in civilnih žrtev.
Nesoglasja glede povojne ureditve Iraka
Iraški opozicijski voditelj Ahmed Šalabi je izrazil upanje, da bodo dve leti po sprejetju nove ustave, ki jo bodo sestavili Iračani, sprejela ustanovna skupščina, potrdili pa prebivalci na referendumu, v Iraku volitve. Ob tem je poudaril, da "ne vidi prostora za ameriško upravo".
Namestnik ameriškega obrambnega sekretarja Paul Wolfowitz je na četrtkovem srečanju s predstavniki senatnega odbora za oborožene sile povedal, da Pentagon po vojni v Iraku načrtuje skupno ameriško-iraško vodenje države, dokler ne bo vzpostavljena prehodna vlada. Po tej zamisli bi nadzor nad posameznimi javnimi službami postopno prenesli iz ameriških v iraške roke, Wolfowitz pa ni povedal, koliko časa naj bi minilo do vzpostavitve prehodne vlade. Kar zadeva vlogo ZN v povojnem Iraku, je Wolfowitz dejal, da jo bodo določili vojna koalicija, iraško ljudstvo in članice ZN. Sicer pa je prepričan, da ZN v Iraku ne morejo imeti vodilne vloge.
Kot je povedal Wolfowitz, ZDA ne želijo, da bi v Iraku prišlo do položaja kot drugod po svetu, kjer delujejo ZN, "ko bi Irak lahko postal nekakšen stalni varovanec mednarodne skupnosti". Sicer pa Wolfowitz ni pojasnil, koliko ameriških vojakov in civilistov bi moralo po vojni ostati v Iraku in koliko časa naj bi tam ostali. Po njegovih besedah se načrti lahko še spremenijo glede na položaj na terenu.
Do demokracije v treh korakih
Wolfowitz je predstavil tristopenjski načrt vzpostavitve novih oblasti v Iraku. V prvi fazi bi državo vodil Urad za obnovo in človekoljubno pomoč na čelu z upokojenim ameriškim generalom Jayem Garnerjem in pod nadzorom ameriškega centralnega poveljstva. Ti bi skrbeli za osnovne potrebe prebivalstva in plačilo javnim uslužbencev, vendar po Wolfowitzevem zatrjevanju ne bi predstavljali začasne vlade.
Medtem bi po vsej državi pripravili nekakšne lokalne skupščine, na katerih bi ugotavljali, kdo so potencialni novi voditelji. To naj bi se začelo že prihodnji teden. Na tej podlagi bi oblikovali začasno iraško vlado, večetnično telo, ki bi verjetno imelo tako zakonodajno kot izvršno oblast. Garnerjev urad pa bi s tem postopno izgubljal vlogo in postal nekakšno svetovalno telo. Začasna vlada bi nato sklicala lokalne volitve in pripravila osnutek nove ustave, ki bi določala nov vladni sistem.
Sicer pa je namestnik ameriškega obrambnega sekretarja menil, da bi lahko Francija, Rusija in Nemčija pomagale pri obnovi Iraka z delnim ali popolnim odpisom dolgov te države. "Upam, da bodo pomislili na pomemben dolg, ki prihaja od denarja, ki so ga te države posodile Sadamu Huseinu za nakup orožja, instrumentov za zatiranje in gradnjo palač," je dejal.
Šalabi: Za Američane ni prostora
Iraški opozicijski voditelj Ahmed Šalabi je v pogovoru za britansko televizijsko mrežo BBC v četrtek dejal, da "ne vidi prostora" za ameriško upravo v povojnem Iraku. Šalabi kot predsednik glavnega opozicijskega gibanja Iraški narodni kongres sicer uživa podporo Pentagona za morebitno pomembno politično vlogo v povojnem Iraku.
Šalabi je izrazil upanje, da bodo dve leti po sprejetju nove ustave, ki jo bodo sestavili Iračani, sprejela ustanovna skupščina, potrdili pa prebivalci na referendumu, v Iraku volitve. Na vprašanje, ali želi, da bi v obdobju do volitev državo upravljale ZDA, pa je odgovoril, da "ne vidi prostora za ameriško upravo, poleg tega pa so ZDA dejale, da želijo pomagati Iračanom pri oblikovanju začasnih oblasti".
