Protiraketnega ščita (še) ne bo

Ameriški Wall Street Journal poroča, da bi morebitna odločitev Bele hiše o tem, da z načrti za gradnjo protiraketnega ščita na poljskih in čeških tleh malo počaka, ugodno vplivala na odnose med ZDA in Rusijo.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha se je zavzemala za postavitev ščita, saj je menila, da Iran razvija jedrsko orožje, pred katerim bi se bilo dobro zaščititi. Washington je vztrajal, da ti načrti niso usmerjeni proti Rusiji in da ne poskuša spet začeti s t. i. hladno vojno. Rusija je po drugi strani poteze ZDA videla kot oviro zase, medtem ko je Iran vztrajal in še vedno vztraja, da ne razvija jedrskega orožja, da bi napadel druge države. Njegov jedrski program naj bi bil izključno za samoobrambo.

Wall Street Journal pa zdaj trdi, da si administracija Baracka Obame želi manj kontroverzne obrambe Evrope in seveda ZDA. Časnik se pri tem sklicuje na neimenovane, a zelo pomembne vire blizu ameriškemu predsedniku, Obama pa naj bi izbral pot, po kateri bi možnost gradnje protiraketnega ščita ostala odprta. Torej bi v primeru, da bi Iran v razvoju svojega orožja napredoval, ZDA lahko začele graditi.

Obama napovedal nov pristop

Obama je tako napovedal nov pristop ZDA do protiraketne obrambe, ki je predvsem z napovedanim ščitom v vzhodni Evropi razburil Rusijo. Dejal je, da bo nov način obrambe pred raketami v Evropi zagotovil močnejšo, pametnejšo in hitrejšo obrambo ameriških sil in zaveznikov. "Je bolj celovit kot prejšnji program, namešča zmogljivosti, ki so dokazane in stroškovno učinkovite ter gradi na naših zavezah za zaščito domovine pred grožnjami balističnih raket."

Obama je sicer zagotovil, da so Rusiji dali jasno vedeti, da so bile njene skrbi zaradi opuščenega programa neutemeljene. "Pozdravljamo sodelovanje Rusije v skupnih prizadevanjih za končanje nezakonitega iranskega jedrskega programa," je povedal Obama in dodal, da se grožnja iranskih raket kratkega in srednjega dosega razvija hitreje, kot so sprva predvidevali.

ZDA zdaj načrtujejo načrt za raketno obrambo na terenu v štirih fazah do leta 2020. Prva faza bi naj bila dokončana v letu 2011 in za odvračanje raketnih groženj proti Evropi in ameriškim silam na terenu predvideva namestitev dokazanih sistemov protiraketne obrambe, med drugim pomorski sistem Aegis, prestreznike SM-3 in senzorje, kot je premični radarski sistem kopenske vojske (AN/TPY-2).

Druga faza ima časovni okvir do leta 2015 in predvideva namestitev boljših prestreznih raket SM-3 na vodi in na kopnem ter boljše senzorje, seveda oboje po končanem ustreznem testiranju. Tu ZDA še vedno računajo na Poljsko in Češko, da bi na njunem ozemlju namestili prestrezne rakete.

Tretja faza ima okvir do leta 2018 in predvideva namestitev še bolj izpopolnjenih prestreznih raket SM-3 proti raketam kratkega in srednjega dosega.

Zadnja, četrta, faza pa naj bi bila dokončana do leta 2020 in predvideva dokončanje namestitve prej omenjenih prestreznih raket tudi za obrambo ameriškega ozemlja pred medcelinskimi raketami.