Od nekaj manj kot 42 milijonov volivcev se referenduma ni udeležilo 30,26 odstotka ljudi, kar pomeni, da je bila volilna udeležba skoraj 70-odstotna. Po podatkih francoskega notranjega ministrstva so sicer vsa večja mesta v državi podprla ustavo, z izjemo Marseilla, kjer je večina glasovala proti. Največja je bila podpora ustavi v Parizu, kjer je zanjo glasovalo 66 odstotkov volivcev. Francosko podeželje je nasprotno izrazito glasovalo proti.
V taboru nasprotnikov ustave v Franciji so burno proslavili svojo 'zmago'. Med glavnimi nasprotniki evropske ustave v Franciji je bil del največje opozicijske stranke v državi, socialistov, ki je trdil, da ustava spodkopava evropski socialni model. Poleg njih pa tudi komunisti in skrajna desnica. Predsednik Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen trdi, da bi moral Chirac skupaj s celotno vladno garnituro odstopiti.
'Ne' bo imel posledice
Za francoskim ne evropski ustavi, se pravzaprav skriva nezadovoljstvo Francozov z lastno vlado, menijo analitiki.
Neuspeh na referendumu bo imel posledice tudi v francoski notranji politiki, saj je francoski predsednik Jacques Chirac, ki je upal, da mu bo pozitivni izid pomagal na predsedniških volitvah čez dve leti, že napovedal spremembe v vladi. Francoski predsednik je tako že dejal, da se bo moral premier Jean-Pierre Raffarin posloviti od svojega položaja. Opozicijski voditelji so sicer po objavi prvih vzporednih volitev
pozvali tudi Chiraca, naj odstopi. Vendar pa je ta že pred izidom
referenduma dejal, da tega ne bo storil.
Chirac: Težje bomo branili svoje interese
Francoski predsednik je v kratkem televizijskem nastopu po objavi izidov opozoril, da bo Francija zaradi zavrnitve ustave v prihodnje težje branila svoje interese v Evropi. ''Francija je demokratično izrazila svoje mišljenje. Zavrnili ste evropsko ustavo, to je vaša suverena odločitev, ki jo spoštujem,'' je dejal Chirac in dodal, da kljub vsemu francoski interesi ostajajo močno povezani z Evropo.
Jacques Chirac je po telefonu poklical več evropskih kolegov in jim zagotovil, da bo Francija kljub zavrnitvi evropske ustavne pogodbe "še naprej sodelovala" z ostalimi 24 članicami Evropske unije in da se mora proces ratifikacije stave v ostalih članicah unije nadaljevati, je sporočil tiskovni predstavnik predsedniške palače Jerome Bonnafont.
V nedeljo zvečer, takoj ko je postalo jasno, da je referendumska zmaga pripadla nasprotnikom ustave, se je Chirac slišal z luksemburškim premierom in predsedujočim EU Jeanom-Claudeom Junckerjem, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem in španskim premierom Josejem Luisom Zapaterom. V ponedeljek je francoski predsednik telefoniral še britanskemu premieru Tonyju Blairu in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Francoski ‘Ne’ dal krila nizozemskim nasprotnikom ustave
Kot je pokazala raziskava nizozemske televizije TweeVandaag, grozi evropski ustavni pogodbi nov udarec: proti naj bi glasovalo kar 65 odstotkov nizozemskih volilnih upravičencev, kar pomeni, da se je nasprotovanje ustavi močno povečalo. Povečala pa se je tudi podpora: od 21 do 25 odstotkov, tako da je neodločenih le še desetina nizozemskih volivce.
Nasprotnike najbolj skrbi moč ki jo ustava daje velikim članicam, in izguba dela nizozemske suverenosti.
Raziskave nizozemskega javnega mnenja v zadnjem času so pokazale zelo različne rezultate, največkrat pa se je izkazalo, da so nasprotniki ustave v večini. Raziskava televizije TweeVandaag sicer velja za zanesljivo: izprašali so namreč kar 16 tisoč ljudi.
Odzivi na referendum
Odločitev Francozov bi lahko Veliki Britaniji, ki je tradicionalno evroskeptična, dala možnost ponovnega premisleka glede napovedanega referenduma. Opozicijski poslanci so premierja Tonyja Blaira že pozvali, naj razglasi, da je ustava mrtva. Blair sicer odgovarja, da bodo Britanci pred ratifikacijo evropske ustave o njej odločali na referendumu, sprašuje pa se, ali bo sploh ostalo kaj, o čemer bi odločali. Tudi britanski zunanji minister Jack Straw je poudaril, da izid referenduma "zastavlja vprašanje glede prihodnje usmeritve Evrope."
Predsedujoči EU, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je poudaril, da se mora proces ratifikacije kljub porazu ustave v Franciji v drugih državah članicah nadaljevati. "Ustava ni mrtva," je dejal, a obenem izključil vsakršno možnost vnovičnih pogajanj o njej.
Odločitev Francozov pomeni zastoj v procesu ratifikacije, vendar ne konec procesa, je ocenil nemški kancler Gerhard Schröder, ki je izrazil obžalovanje zaradi poraza evropske ustave v Franciji. "Zelo obžalujem izid referenduma v Franciji, vendar je treba odločitev spoštovati," je poudaril Schröder.
Razočaranje nad zavrnitvijo ustavne pogodbe je izrazil tudi nizozemski premier Jan Peter Balkenende, ki je Nizozemce obenem pozval, naj v sredo ustavo na referendumu vendarle podprejo. "Razočarani smo, vendar se proces ratifikacije nadaljuje, izid pa Nizozemcem daje še dodatni razlog, da glasujejo za," je dejal Balkenende.
Voditelji na Danskem, Irskem in Portugalskem, kjer bodo o ustavi prav tako odločali volivci na referendumu, poudarjajo, da bodo nadaljevali s pripravami na referendumu kljub francoski zavrnitvi. Na Danskem in Portugalskem naj bi referenduma izvedli septembra in oktobra letos, Irska pa datuma za zdaj še ni določila.
Tudi premier Španije, kjer so državljani na referendumu ustavo potrdili s prepričljivo večino, Jose Luis Rodriguez Zapatero, je poudaril, da se mora proces ratifikacije nadaljevati. "Izid referenduma v Franciji ni dobra novica, vendar ni katastrofa."
Podobno sta se odzvali tudi Italija in Malta. "Izid je negativen, vendar se Evropa tu ne bo ustavila," je komentiral malteški zunanji minister Giorgio La Malfa. Vodja italijanske diplomacije Gianfranco Fini pa je poudaril, da se mora proces ratifikacije evropske ustavne pogodbe nadaljevati. "S polnim spoštovanjem demokratično izražene volje državljanov ene od ustanovnih članic EU, ocenjujem, da se mora proces ratifikacije evropske ustavne pogodbe v drugih državah članicah nadaljevati v skladu s predvidenim koledarjem," je poudaril Fini.
Avstrijska zunanja ministrica Ursulla Plasnik je ocenila, da "ne moremo enostavno nadaljevati, kot da se ni nič zgodilo". "Devet držav je že ratificiralo pogodbo. Njihove odločitve ne moremo kar potisniti na stran," je poudarila.
Kakšni so odzivi iz Slovenije?
"To je slab dan za Evropo. Francozi niso izglasovali ustavne pogodbe. Poglabljanje evropske integracije je s tem začasno ustavljeno," je ob izidu referenduma dejal predsednik republike Janez Drnovšek. Kot je poudaril, bo EU "seveda delovala naprej na podlagi sedanjih pogodb" in zgodovinsko gledano po njegovih besedah že to predstavlja visoko stopnjo medsebojnega sodelovanja evropskih držav, čeprav je "začasno zadržana priložnost za nov velik korak naprej".
V SLS so "z obžalovanjem" sprejeli novico o zavrnitvi evropske ustavne pogodbe v Franciji, še posebej zato, ker je ta država ena od ustanovnih članic Evropske unije. Če želimo državljani EU blaginjo zase tudi v prihodnje, je evropsko ustavo zagotovo treba sprejeti, še posebej v luči prihodnje širitve povezave, so sporočili iz SLS.
Odločitev Francije, ene najstarejših in najvplivnejših članic Evropske unije, da zavrne evropsko ustavo, je kljub temu, da dejanskih posledic še ni, nenazadnje odgovor uniji o prevelikem demokratičnem deficitu znotraj integracije, Sloveniji pa bi morala biti jasen signal o treznem, vsebinskem premisleku pred podobnimi odločitvami, sprejetimi "na vrat na nos", so v odzivu na francoski "ne" ustavi zapisali v SNS.
Za vse, ki verjamemo v idejo Evrope - v mirno, svobodno in napredno Evropo - je bila nedelja žalosten dan, je francosko zavrnitev evropske ustavne pogodbe komentiral predsednik Socialnih demokratov in evropski poslanec Borut Pahor. Po njegovem mnenju se je Evropa z izidom francoskega referenduma znašla v zastoju, skupaj še z nekaterimi težavami, s katerimi se sooča, pa bo ta zastoj pripeljal do Evrope več hitrosti. Za Slovenijo je pri tem ključno vprašanje, v kateri hitrosti se bo znašla.
Izid referenduma je bil pričakovano razočaranje, vendar pa to še ne pomeni, da bodo razvojni procesi Evropske unije ustavljeni, je nedeljsko zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji komentiral poslanec v Evropskem parlamentu iz Slovenije Miha Brejc. "Prej ali slej bo treba poiskati primernejšo normativno in organizacijsko strukturo EU, če bomo želeli, da bo EU delovala učinkovito in v prid državljanov," poudarja Brejc.
