Proti jedrskemu terorizmu

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik George Bush sta v Sankt Peterburgu dosegla dogovor o boju proti jedrskemu terorizmu, ki po Putinovih besedah "utira nove poti za skupno ukrepanje".

Rusija in ZDA sta s sklenitvijo dogovora o boju proti jedrskemu terorizmu pokazali resnost in predanost v boju proti pridobivanju, prevažanju in uporabi jedrskih in radioaktivnih snovi v teroristične namene, je po uradnem srečanju z ameriškim predsednikom dejal Putin. Ruski predsednik je ob tem izpostavil predlog za ustanovitev mednarodnih jedrskih centrov, ki bi v okviru rusko-ameriške pobude delovali pod okriljem mednarodne skupnosti.

Tudi o jedrskem oboroževanju

Bush je ob sklenitvi dogovora Rusijo pozval k podpori pri reševanju iranskega in severnokorejskega jedrskega vprašanja. Poudaril je, da je iransko plemenitenje urana izziv za celotno mednarodno skupnost. "Iran preizkuša našo odločenost," je dejal Bush in poudaril, da lahko Washington in Moskva s strnjenjem vrst Teheranu pošljeta odločno sporočilo o "resnosti njunih namer". Putin pa je vztrajal, da je njegov cilj Teheranu zagotoviti dostop do jedrske tehnologije v miroljubne namene ter da "nikakor ne gre za kakšno zaroto". "V nikakršni križarski vojni ali sveti aliansi ne bomo sodelovali," je zatrdil. V povezavi s Severno Korejo pa je Bush dejal, da si tako ZDA kot Rusija želita, da na Korejskem polotoku ne bi bilo jedrskega orožja.

Bush in Putin sta tudi obsodila stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu. Bush je dejal, da Sirija "mora vplivati" na Hezbolah in ga prepričati, naj neha napadati Izrael. Hezbolah ob podpori Sirije in palestinsko gibanje Hamas si prizadevata, da bi ustavila napredek v bližnjevzhodnih pogajanjih, je dejal. Putin pa je zaskrbljenost Izraela označil kot legitimno, a državo hkrati pozval, naj se na napade odziva "z ustrezno mero sile". "Prelivanje krvi je treba čim prej ustaviti," je dodal. Več o nasilju na Bližnjem vzhodu ...

Rusija ni v WTO

Med temami ameriško-ruskega vrha so bila tudi neuspela pogajanja o podpori ZDA za vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Bush se je sicer zavzel za nadaljevanje pogajanj, ki so se končala ob 3. uri zjutraj, a Putinu niso prinesla želenega konca desetletnih prizadevanj - podpisa protokola k sporazumu o podpori ZDA vstopu Rusije v WTO. "Dogovor smo skoraj dosegli, vendar je za končni uspeh potrebnega še več dela," je dejal Bush. Putin pa je zatrdil, da bo Rusija kljub "prijateljskim rusko-ameriškim odnosom" v pogajanjih z ZDA še naprej branila svoje nacionalne interese.

Ameriški predsednik je sicer ruskega pozval, naj se potrudi okrepiti demokratičnost ruskih institucij, pri čemer je kot zgled navedel demokratični razvoj v Iraku po padcu režima Sadama Huseina. "Pogovarjala sva se o spodbujanju institucionalnih sprememb v nekaterih delih sveta, na primer v Iraku, kjer obstaja svoboda tiska in veroizpovedi, pri čemer sem dejal, da si večina ljudi v naši državi želi, da bi si za to prizadevala tudi Rusija," je pojasnil Bush. Putin pa je odvrnil, da "si po pravici povedano v Rusiji niti ne želi takšne demokracije, kot je v Iraku".

Neformalni začetek G-8

V Sankt Peterburgu se je medtem z neformalno večerjo začel vrh sedmih najrazvitejših držav sveta - Velike Britanije, Nemčije, Francije, Italije, Kanade, ZDA in Japonske - ter Rusije (G-8). Vrh, ki naj bi bil po prvotnih načrtih osredotočen na energetsko varnost, bo zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu v znamenju nujnih posvetovanj o izraelskih napadih na Libanon in Gazo, so sporočili ruski viri. ZDA bodo na vrhu predlagale sprejetje resolucije, v kateri bi partnerice v skupini G-8 za zaostritev bližnjevzhodne krize obtožile libanonsko gibanje Hezbolah, palestinsko gibanje Hamas, Iran in Sirijo, so ob začetku vrha sporočili iz Bele hiše. Ruska policija pa je še pred uradnim začetkom vrha zatrla proteste komunističnih aktivistov proti vrhu G-8.