Protestniki zahtevajo odstop župana

Aktivisti Zelene akcije in Prava na grad, ki jih je podprlo približno 2000 ljudi, so v ponedeljek zvečer v Zagrebu zahtevali razpis referenduma za odstop župana Milana Bandića. Imajo ga za najbolj odgovornega za odločitev, da predstavlja vhod v javno garažo zasebnega investitorja v coni za pešce v Varšavski ulici sredi Zagreba javni interes.

Protestniki so pred vhod mestne skupščine postavili velikanski transparent, na katerem je pisalo "Bandića na referendum", na katerega so se državljani podpisovali. Poleg tega so na cesto pred mestno skupščino pisali sporočila proti politiki župana Bandića.

Za danes je napovedana izredna seja mestne skupščine, na kateri bodo razpravljali o razmerah v Varšavski ulici, kjer so prejšnji teden začeli gradbena dela na vhodu v omenjeno garažo.

Nekdanji socialdemokrat in kandidat za predsednika države na prejšnjih volitvah Bandić, ki je kot župan znan po tem, da je navzoč na skorajda vseh dogodkih v mestu, doslej ni prišel med protestnike niti se ni odzval na novinarske prošnje za komentar dogodkov. V ponedeljek je za Novo TV le skopo komentiral, da "mora vsak opravljati svoje delo in bo tudi Hrvaški bolje".

Predsednik Zelene akcije Tomislav Tomašević je v ponedeljek povedal, da od mestnih svetnikov zahtevajo, naj jeseni razpišejo referendum za odstavitev župana Bandića. Vnovič je tudi zahteval, naj mestna skupščina "politično ali pravno" odloči, da vhod v garažo v Varšavski ulici ni več javni interes Zagreba.

Aktivisti zahtevajo tudi preiskavo dokumentacije glede projekta poslovno-stanovanjskega poslopja Cvjetni prolaz in Varšavske ulice ter kazenske prijave, če bi pristojne službe ugotovile nepravilnosti. Prvotni načrt projekta je namreč predvideval vhod v javno garažo iz druge ulice, a potem ko investitorju ni uspelo odkupiti vseh objektov, je mesto brez javne razprave ponudilo vhod v garažo skozi Varšavsko ulico.

Aktivisti opozarjajo, da je župan Bandić v zadnjih treh letih in pol šel na roko zasebnem investitorju Tomislavu Horvatinčiću, lastniku Hoto Grupe, ki gradi omenjeno poslopje med starimi bloki pri priljubljenem Cvjetnem trgu v središču mesta.

Protestniki na probleme Varšavske ulice opozarjajo že več kot dve leti. Lansko pomlad so jo tudi zasedli in nekaj tednov preprečevali sekanje dreves in začetek gradnje vhoda v garažo. Potem so ulico zapustili in zgolj opazovali, kaj se dogaja.

Močne policijske enote so prejšnji četrtek zgodaj zjutraj zavarovale začetek del na vhodu v garažo, potem ko je njihovo pomoč zahteval mestni urad za gradbeništvo, ki je investitor gradnje spornega vhoda.

Policija je v četrtek pridržala prek 150 mirnih protestnikov, med njimi tudi nekaj znanih oseb in lokalnih politikov, ki so s svojimi telesi poskusili preprečiti začetek del. Ukrepanje policije je izzvalo burne odzive, Varšavska ulica pa je postala simbol državljanskega upora in nepokorščine proti političnim elitam, ki jih sumijo korupcije.

Protestniki so v petek na mirnih protestih nedaleč Varšavske zahtevali odstop notranjega ministra Tomislava Karamarka zaradi ukrepanja policije proti mirnim protestnikom. Sprehajali so se tudi med sedežema SDP in HDZ, ki ju prav tako krivijo za stanje v Varšavski ulici ter obtožujejo nezakonitega sodelovanja z investitorji.

Na sobotnih mirnih protestih so zahtevali tudi odstop ministrice za gradbeništvo, urejanje prostora in varstvo okolja Marine Matulović Dropulić, ker je potrdila, da dela v Varšavski ulici tečejo v skladu z zakoni.

Medtem je konec prejšnjega tedna tudi upravno sodišče potrdilo, da obstajajo vsa ustrezna dovoljenja za gradnjo vhoda v garažo.

Po drugi strani urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) in državno tožilstvo nadaljujeta preiskavo omenjenih dokumentov.

V dogodke okrog projekta sta vpleteni tako SDP, ki je v hrvaški prestolnici na oblasti že deset let, kot HDZ, ki je tudi z glasovi nekaterih svojih svetnikov leta 2008 podprla projekt Hoto Grupe. Obe stranki sta v ponedeljek omenjali možnost predčasnih županskih volitev.

Hrvaško združenje delodajalcev (HUP) pa je ostro obsodilo poskus oviranja gradnje poslopja, katerega vrednost je okrog 100 milijonov evrov.

Če bo mesto ustavilo gradnjo Cvjetnega prolaza, bo moralo vrniti denar in plačati odškodnino investitorju. Pričakovati je zato, da bodo poskusili priti do drugačne rešitve, saj je tudi Zagreb v precejšnji finančni krizi, politika pa močno vpletena v celotno zgodbo.