Mineva leto dni od referenduma o neodvisnosti španske regije Katalonije, na katerem je večina podprla neodvisnost. Katalonske oblasti so nato konec oktobra enostransko razglasile neodvisnost, kar je zaostrilo odnose med Madridom in Barcelono.

Ob obletnici se je v Kataloniji zbralo več sto zagovornikov neodvisnosti te regije, ki so blokirali več večjih cest, med drugim tudi avtocesto AP-7, pomembno prometnico, ki vodi do francoske meje. V Gironi je več sto protestnikov zasedlo železniške tire za hitre vlake med kraji Figueres in Barcelona. Ob 10. uri zjutraj so bile povezave ponovno normalno vzpostavljene, poroča Guardian.

Množice ljudi so blokirale tudi glavne ulice prestolnice Barcelone in mesta Lleida. V Gironi so protestniki vdrli v vladni urad in raztrgali špansko zastavo ter jo nadomestili s katalonsko.

K protestu je na spletu pozval Odbor za obrambo republike, sestavljen iz skupin državljanov, ki je bil ustanovljen za pomoč pri pripravi lanskega referenduma.

Na ulicah Barcelone se je zvečer zbralo več tisoč ljudi na demonstracijah, h katerim so pozvale različne organizacije. V središču mesta so razprli transparent z napisom "Samoodločba je človekova pravica".

Nov predsednik katalonske vlade Quim Torra je simbolično obiskal volišče v majhnem mestu Sant Julia de Ramis, kjer je policija pred enim letom njegovemu predhodniku Carlesu Puigdemontu preprečila glasovanje. Torra je protestnikom sporočil, naj še naprej stopnjujejo pritisk. "Vse se je začelo 1. oktobra in vse se vrača k 1. oktobru," je dejal.

Puigdemont, ki je tik pred obletnico referenduma povedal, da mu je žal, da neodvisnosti ni razglasil že v svojem govoru 10. oktobra, pa je v posnetku, ki ga je objavil, ljudi nagovoril, naj ne izpustijo iz rok edine možnosti, da bi živeli v demokraciji – republiki Kataloniji.

Spomnimo

V Kataloniji je 1. oktobra lani kljub prepovedi španskih sodišč potekal referendum o katalonski neodvisnosti, ki jo je ob 42-odstotni udeležbi podprlo 90 odstotkov udeležencev. Policija je skušala na več voliščih glasovanje preprečiti tudi s silo, pri čemer je bilo ranjenih več kot 800 ljudi.

Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije kot "suverene, demokratične, socialne in pravne države".

Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Razpustila je tudi katalonski parlament in razpisala nove volitve.

Eno leto po referendumu je več kot deset članov odstavljene vlade in predstavnikov civilnodružbenih gibanj zaradi organizacije referenduma še vedno v priporu oziroma v izgnanstvu, kamor so se zatekli pred pregonom. Španske oblasti jih obtožujejo zlorabe javnih sredstev in upora, zaradi česar jim grozi do 30 let zapora.

V izgnanstvu v Belgiji je še vedno tudi Puigdemont, ki so ga med vračanjem z obiska na Finskem aretirali v Nemčiji. Tamkajšnje sodišče ga ni izročilo Španiji in ga je izpustilo iz pripora, nakar se je vrnil v Belgijo.

Torrova vlada je prisegla v začetku junija, s tem pa je bil odpravljen neposredni nadzor Madrida nad Katalonijo. Zagovornik katalonske neodvisnosti se je ob prisegi zavzel za dialog z novim španskim premierjem Pedrom Sanchezom. Napovedal je, da bo "sledil volji katalonskega ljudstva".

Junija je namreč prisegla tudi nova španska vlada socialista Sancheza, ki je takoj po prevzemu oblasti napovedal dialog s Katalonijo, ob čemer naj bi spoštoval špansko ustavo in regionalni statut, ki določa avtonomijo Katalonije.

Po menjavi oblasti v Madridu in Kataloniji so se napetosti med stranema umirile. Oba voditelja sta se tudi že srečala.

Španski premier je v začetku septembra predlagal pripravo referenduma o večji avtonomiji Katalonije, je pa izključil možnost glasovanja o neodvisnosti regije. Torra je v odzivu povedal, da "je proces neodvisnosti nepovraten". Datum referenduma sicer še ni znan.