Protestniki s kamenjem, policisti s solzivcem

V Egiptu se že tretji dan nadaljujejo nasilni protesti, ki so izbruhnili v sredo zvečer po nogometni tekmi na stadionu v Port Saidu na severu države. Več ducat protestnikov je danes s kamenjem obmetavalo policiste, ki so varovali poslopje notranjega ministrstva. To je le nekaj sto metrov oddaljeno od trga Tahrir. Policija je protestnike poskušala obvladati s solzivcem in opozorilnimi streli. Plameni so po navedbah državne televizije zajeli stavbo davčnega urada.

Ponoči sta sicer za posledicami ran, ki so jih povzročili opozorilni streli, po navedbah zdravstvenih virov umrli dve osebi, medtem ko je bilo v spopadih s policijo v Aleksandriji pet ljudi ranjenih. Po navedbah ministrstva za zdravje je bilo od začetka spopadov v mestih Kairo in Suez skupno ubitih 12 ljudi, ranjenih pa 2532. Med slednjimi je tudi 211 policistov.

Da se napetost stopnjuje, kažejo tudi napadi na policijske postaje. V vzhodnem delu Kaira so oboroženi moški vdrli na policijsko postajo, osvobodili pridržane in stavbo nato zažgali. V drugi soseski so s policijske postaje ukradli orožje.

Vrhovni svet oboroženih sil (SCAF) je krivdo za nemire pripisal "tujim in domačim rokam, katerih cilj je država". V izjavi na spletnem družbenem omrežju Facebook je pozval politične in nacionalne sile, naj "prevzamejo nacionalno in zgodovinsko vlogo in posredujejo" z namenom zagotovitve stabilnosti.

Nov val nasilja v Egiptu se je začel v sredo, sprožili pa so ga krvavi izgredi na stadionu v Port Saidu. Eden najhujših incidentov v zgodovini športa se je zgodil, ko so navijači domačega zmagovalnega moštva Al Masri po sodnikovem žvižgu stekli na igrišče ter začeli metati kamenje, steklenice in molotovke na igralce in navijače poraženega moštva Al Ahli iz Kaira. Pri tem je umrlo 74 ljudi.

Incident na nogometnem stadionu je sprožil bes med Egipčani, ki vojaško oblast obtožujejo nesposobnosti pri upravljanju države ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic. Vrhovni svet oboroženih sil, ki ga vodi Husein Tantavi, je predajo oblasti v civilne roke obljubil po predsedniških volitvah konec junija. Kritiki pa menijo, da namerava vojaška oblast svoj vpliv ohraniti tudi po uradni predaji oblasti.