Protestniki razočarani in jezni

V Sarajevu se je danes zbralo več kot pet tisoč protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ponedeljkovi razsodbi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), da Srbija ni neposredno odgovorna ali sokriva za genocid med vojno v BiH v letih 1992-1995. "Smo razočarani nad dejstvom, da Srbija ni bila spoznana za krivo genocida med vojno v BiH," je med nagovorom zbranim protestnikom poudaril Izet Ganić, vodja Združenja žrtev genocida.

"S takšno razsodbo bo Srbija ostala destabilizacijski faktor v regiji tudi v prihodnje," je še izjavil Ganič. Protestniki so državne institucije BiH tudi pozvali, naj uvedejo takojšnje ustavne spremembe, ki bi omenjale tudi genocid in s katerimi bi razpustili Republiko srbsko, ki je po njihovem mnenju neposreden produkt genocida v letih 1992 in 1995.

Premier Republike srbske Milorad Dodik je medtem nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in generala Radka Mladića pozval, naj se predata Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Nista več junaka in to nista nikoli bila," je poudaril Dodik.

Solana o sodbi ICJ

Razsodba sodišča o genocidu med vojno v Bosni in Hercegovini v letih 1992-1995 je "dobrodošla", predvsem je treba poudariti, da pri razsodbi ne gre za "kolektivno kazen", se je na odločitev ICJ odzval visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Tiskovna predstavnica komisarja za širitev Ollija Rehna Krisztina Nagy je poudarila, da je ključno opredeliti "individualno odgovornost za storjene zločine". Beograd naj "to priložnost izkoristi in se še bolj ogradi od zločinov, storjenih pod režimom Slobodana Miloševića", je dejala Nagyjeva ter ob tem pozvala, da naj Srbija in BiH okrepita prizadevanja za celovito sodelovanje s haaškim sodiščem.

V Bruslju tako vse strani pozivajo, naj spoštujejo sodbo in prispevajo k "zaprtju bolečega poglavja v zgodovini regije". "Mislimo, da bo razsodba prispevala k zaprtju razprave o burni zgodovini, zelo boleči in pogubni za številne ljudi," je v ponedeljek zvečer v odzivu na razsodbo zapisal Solana.

Srbski časniki: Srbija oproščena, odškodnine za BiH ne bo

Rasodba sodišča ICJ je osrednja tema vseh srbskih, bosanskih in hrvaških časnikov. Časniki na Hrvaškem in BiH pa razsodbo, ki je Srbijo oprostila neposredne odgovornosti za genocid med vojno v BiH, komentirajo bolj kritično.

Beograjska Politika v članku 'Srbija oproščena obtožb za genocid' poudarja, da je 13 od 15 sodnikov ICJ glasovalo za razsodbo, po kateri Srbija ni načrtovala genocida, ščuvala h genocidu ali bila soudeleženka pri genocidu, ki se je zgodil v Srebrenici julija 1995. Toda sodišče je Srbijo spoznalo za odgovorno, ker zločina v Srebrenici ni preprečila in ker ni izročila najbolj odgovornega za tamkajšnji pokol bosanskih Muslimanov Ratka Mladića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Da je sodišče Srbijo oprostilo plačila vojne odškodnine BiH, Politika omenja šele na koncu pojasnila razsodbe, to pa se je zdelo najbolj pomembno beograjskemu časniku Blic. Ta pojasnjuje, da namesto tega BiH pripada pravica do "zadoščenja", ICJ je namreč Srbijo zavezal, naj BiH ponudi "simbolično kompenzacijo".

Srbski časnik Večernje novosti medtem izpostavlja, da je ICJ Srbijo oprostil najhujše obtožbe v njeni zgodovini. "Še več, najvišji pravosodni organ ZN je ponovil tisto, kar Srbija že vrsto let dokazuje, da uradni Beograd ni odgovoren niti za sokrivdo za genocid, ščuvanje ali pomaganje pri genocidu", piše časnik.

Osrednji vojvodinski časnik Dnevnik je o razsodbi ICJ poročal v temi dneva z nadnaslovom 'Genocid se je pripetil, Srbija ni kriva'. V članku med drugim poudarjajo, da je Srbija prekršila določila konvencije o genocidu, saj ni ničesar storila, da bi ga preprečila ali da bi kaznovala njegove storilce, piše Dnevnik.

V BiH razočarani nad razsodbo

Sarajevski Dnevni avaz poudarja, da so lahko samo nepoboljšljivi idealisti upali, da bo iz Haaga prišla sodba, ki bo temeljila izključno na pravičnosti. Od Meddržavnega sodišča se je pričakovala le nenatančna in neodločna sodba, kakršna je tudi politika Združenih narodov in Varnostnega sveta. BiH je to sama najbolje občutila, ko ji je bila z uvedbo embarga na orožje odvzeta pravica do obrambe. Kljub temu pa je sporna razsodba zgodovinska. Prvič je sodišče odločilo, da je bil nad nekim narodom izvajan genocid in da mora Srbija za to prevzeti pravno, politično in moralno odgovornost, saj tega zla ni preprečila, čeprav bi ga lahko. Narod in režim, ki sta aplavdirala genocidu, ne bosta mogla nikoli več hoditi po svetu s privzdignjeno glavo, piše Dnevni avaz.

Hrvaški časniki ironično o sodbi

Hrvaški Novi list v komentarju z naslovom 'Kolajna za Mladića' piše, da je razsodba ICJ contradictio in adjecto, precedens, ki praktično ukinja poveljniško odgovornost kot zločin za odhod v Haag, kjer je za rešetkami, očitno brez kakršnega koli razloga, umrl Slobodan Milošević.

Reški Novi list še piše, da bi bila edina prava poteza v tem "guilty not guilty showu" imenovanje Ratka Mladića za ambasadorja dobre volje Unicefa za vse, kar je naredil za to, da otroci, ki niso ostali brez glave, ostanejo vsaj brez bratov in staršev, ter imenovanje Radovana Karadžića za zaupnika UNESCO zaradi njegovega izjemnega prizadevanja pri "intelektualnih in moralnih vprašanjih v izobraževanju, znanosti in kulture". "Sieg heil, Evropo, morituri te salutant," zaključuje Novi list.

Slobodna Dalmacija pa ocenjuje, da je ICJ prinesel kompromisno razsodbo. Splitski časnik navaja izjavo strokovnjakinje za haaško sodišče, Minje Vidaković, ki meni, da so se po tej razsodbi povečale možnosti, da se Mladić vendarle prikaže v Haagu, saj obstaja odločba sodišča, da Beograd ni preprečil genocida v Srebrenici.

Gusenbauer za nadaljevanje pogajanj

Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer pa se je zavzel za takojšnje nadaljevanje lani prekinjenih pogajanj med Evropsko unijo in Srbijo o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. "Sedanji odnos je nekoliko nepravičen do Beograda," je dejal Gusenbauer.

"Ne morete vendar kaznovati celega naroda," je dodal avstrijski kancler in pri tem imel v mislih pogoj EU, da je pogajanja o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Beogradom moč nadaljevati šele po izročitvi obtoženca haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Ratka Mladića.

"Od Srbov zahtevamo, da polno sodelujejo s haaškim sodiščem in po mojem mnenju to tudi delajo," je dejal Gusenbauer. Dodal je, da srbsko oblast sestavljajo "zanesljivi, proevropsko usmerjeni ljudje, s katerimi je mogoče sodelovati, namesto da bi jim zaloputnili vrata pred nosom". Da unija Beogradu pride naproti, je po mnenju avstrijskega kanclerja nujno tudi za dosego primerne rešitve konflikta na Kosovu.