FOTO: Papandreu kljub uporu ostaja pri reformah

Grški premier Georges Papandreu je za danes napovedoval spremembe v vladi, a so danes zvečer iz njegove stranke Pasok sporočili, da bodo spremembe znane jutri dopoldne. O zaupnici naj bi po poročanju tujih dopisnikov iz Grčije glasovali v nedeljo.

Danes sta odstopila že dva poslanca vladajočih socialistov. Razlog za odstop naj bi bil pri obeh nestrinjanje z vladnimi odločitvami glede gospodarskih vprašanj in reform v državi. Njuna odločitev naj ne bi vplivala na večino, ki jo ima grški premier v parlamentu, saj naj bi za oba v stranki že našli zamenjave. "Prihodnost naših otrok je žalostna, politično vodstvo nadaljuje v smeri populizma in neodgovornosti," je kolege v parlamentu nagovoril Hector Nasiokas in dodal, da je to njegov zadnji dan v parlamentu.

A pred današnjim sestankom vladajoče stranke je Papandreou napovedal, da se bo še naprej zavzemal za sprejem novih varčevalnih ukrepov, ki so znova sprožili stavke po državi. "Zavzemam se in še naprej se bom za širši konsenz," je dejal in dodal, da si bo še naprej prizadeval za stabilnost v državi, pri tem pa zatrdil, da bo Grčija ostala na poti sprejemanja reform.

Ob današnejm zasedanju poslancev svoje stranke je premier pozval "vse, naj sodelujejo pri premagovanju te krize", in dodal, da je država pred "zgodovinskim trenutkom". "Pred nami so težka pogajanja in naslednji dnevi bodo ključni ... To so kritični trenutki za državo in moramo zagotoviti stabilnost," je poudaril. "Izziv pred nami, trenutek, s katerim se soočamo, je zgodovinski. Ali bo Evropa ustvarjala zgodovino ali pa bo zgodovina izbrisala Evropsko unijo," je dejal Papandreu v dramatičnem pozivu.

Predsednik opozarja: Naj se gospodarska kriza ne sprevrže v politično

Grški predsednik Karolos Papulias je danes pozval politike, naj pokažejo odgovornost in naj ne spremenijo gospodarske krize v politično.

Premier Papandreu je včeraj sporočil, da so opozicijski konservativci zavrnili njegovo ponudbo za oblikovanje velike koalicije. Zato se je odločil, da bo oblikoval novo vlado in takoj zahteval glasovanje o zaupnici v parlamentu. "Nadaljeval bom po isti poti, poti odgovornosti," je dodal. Grški mediji so pred tem glasno ugibali, da bo Papandreu ponudil odstop, če bi mu s tem uspelo doseči dogovor o veliki koaliciji s konservativci, ki bi se nato spopadla z veliko dolžniško krizo. Po poročanju medijev si je Papandreu s ponudbo vodji opozicijskih konservativcev Antonisu Samarasu želel zagotoviti podporo pri novih reformah, ki so potrebne za pridobitev dodatne finančne pomoči prezadolženi državi.

V Grčiji je bila sicer v sredo 24-urna splošna stavka proti novim varčevalnim ukrepom, ki jih želi vlada skozi parlamentarno proceduro spraviti do konca meseca. Pred parlamentom v Atenah se je zbralo okoli 40.000 ljudi. Pri tem je prišlo do nasilja med policisti in protestniki, v katerih je bilo ranjenih 12 ljudi, policija pa je uporabila tudi solzivec. Protestniki so ves čas vzklikali, da so na oblasti lopovi. "Kje je denar, lopovi," je bilo slišati med protestniki, prav tako, da ne želijo, da se njihova država še naprej zadolžuje, če pa vodstvo ni sposobno rešiti krize. "Želijo, da le mi plačamo," je še dodal eden od protestnikov, ki dodaja, da navadni ljudje niso povzročili krize.

Brezposelnost se povečuje

Stopnja brezposelnosti v Grčiji se je v prvem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni povečala za 1,7 odstotne točke na 15,9 odstotka, je sporočil tamkajšnji statistični urad. Stopnja brezposelnosti je v zadnjih treh mesecih lani znašala 14,2 odstotka.

V Grčiji je največ brezposelnih med mladimi v starosti od 15 do 29 let; brezposelnost te skupine je bila v obdobju od januarja do marca letos kar 30,9-odstotna, medtem ko je leto prej znašala 24,2 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa 28 odstotkov.

Zaposlitev težko najdejo tudi ženske, med katerimi je v prvem četrtletju stopnja brezposelnosti znašala 19,5 odstotka (v enakem lanskem obdobju je znašala 15,5 odstotka). Stopnja brezposelnosti med moškimi je bila medtem 13,3-odstotna (v enakem lanskem obdobju devet odstotkov).

EU o pomoči Grčiji 11. julija

Odločitve o novi pomoči Grčiji bodo sprejete 11. julija in ne do konca meseca, kot je bilo predvideno, je napovedal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Prepričan je, da bo evroskupina v nedeljo potrdila peti obrok posojil za Grčijo v okviru lani dogovorjene pomoči, s čimer se bo država izognila bankrotu. Ob tem je dodal, da verjame, da bodo uspeli končati tudi vse potrebne postopke za ta korak v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF).

Gre za 12 milijard evrov posojila v sklopu lani dogovorjenega mehanizma, ki v treh letih predvideva 110 milijard evrov posojil Grčiji, od tega 80 milijard evrov iz območja evra, preostalo pa od IMF. Grčija v izogib bankrotu ta denar potrebuje do sredine julija. Komisar je ob tem še dejal, da bo evroskupina v nedeljo in ponedeljek razpravljala tudi o vsebini in pogojih za novo pomoč Grčiji in o načinu sodelovanja zasebnega sektorja pri tem, in to s ciljem sprejetja odločitev na naslednjem zasedanju evroskupine 11. julija.

"S tem se bomo izognili scenariju bankrota in utrli pot za dogovor o srednjeročni strategiji," je poudaril komisar. Priznal je, da so razmere težke, a izrazil prepričanje, da se je s tem dvostopenjskim pristopom v sodelovanju z IMF mogoče izogniti "nesrečam". Načrt ukrepanja po Rehnovih besedah pomeni, da je financiranje grškega dolga zagotovljeno do septembra, medtem ko bodo odločitve za srednjeročno ukrepanje, torej za obdobje po septembru, sprejete julija.

Doslej je sicer veljajo, da IMF, ki prispeva 3,3 milijarde evrov v okviru 12-milijardnega petega obroka, v zameno za zeleno luč za izplačilo tega posojila zahteva sprejetje svežnja nove pomoči za Grčijo. V komisiji danes spremembe stališča niso želeli komentirati. Nova finančna pomoč Grčiji, ki naj bi po različnih ocenah znašala od 80 do 120 milijard evrov, je potrebna za zagotovitev solventnosti države po letu 2012, ko se izteče lani dogovorjeni triletni mehanizem.