Protestniki na ulicah od Barcelone do Čila in Libanona. Zakaj?

Od mirnih demonstracij do nasilnih spopadov s policijo. Zbrali smo nekaj krajev, kjer v zadnjem času potekajo množični protesti, in preverili, kaj je ljudi pognalo na ulice.

Barcelona

Protesti so izbruhnili prejšnji teden, ko je špansko vrhovno sodišče devet nekdanjih katalonskih voditeljev obsodilo na zaporne kazni zaradi vstajništva, ker zahtevajo osamosvojitev te španske avtonomne regije.

Protesti so se po izreku sodbe začeli mirno, v soboto pa se je na ulice Barcelone podalo okoli pol milijona ljudi. Ob protestih so izbruhnili tudi neredi. Nekateri protestniki so v policiste metali predmete, ti pa so na nasilje odgovorili s solzivcem, gumijastimi naboji in vodnim topom. Španski premier Pedro Sanchez je opozoril, da bodo tiste, ki bodo ustvarjali nered, preganjali pred sodiščem.

Za soboto je napovedan nov velik protest zagovornikov neodvisnosti Katalonije.

London

V Londonu so v "jesenski vstaji" podnebnih aktivistov Extinction Rebellion policisti aretirali več kot 1700 protestnikov. Med vstajo so podnebni aktivisti organizirali številne demonstracije, blokade cest in objektov. Vse zato, da opozorijo na nujnost zmanjšanja izpustov CO2 in pozovejo k sprejetju ukrepov, ki bodo omilili podnebne spremembe.

Zaradi vstajnikov so morali angažirati 21.000 policistov, ki so delali tudi po 12 ur na dan in več. Dodatna okrepitev varnosti pa je davkoplačevalce stala približno 37 milijonov funtov (42 milijonov evrov) v nekaj tednih. Protestniki so večkrat zaprli dele mesta, med drugim letališče London City, obkolili parlament, banko Anglije, BBC in sedež Googla v Londonu. Eden od aktivistov se je oblekel v Johnsona in splezal na Big Ben, drugega so aretirali po tem, ko je splezal na letalo.

Na koncu so se morali aktivisti iz skupine Extinction Rebellion opravičiti za svoje podvige, ko je prejšnji teden več posameznikov splezalo na vagone podzemne železnice sredi največje prometne konice in s tem ustavilo potniški promet. To je številne Londončane tako razjezilo, da so jih kar sami vlekli z vagonov.

Prejšnjo soboto pa se je približno milijon ljudi odpravilo na ulice in zahtevalo nov referendum oziroma "zadnjo besedo" glede brexita. Najbolj zagreti nasprotniki ali podporniki brexita pa skoraj vsakodnevno protestirajo v britanski prestolnici. 

Libanon

Tudi v Libanonu vre. Protivladni protesti, zaradi katerih so zaprli šole, banke ter številne trgovine in ceste, tam potekajo že 10. dan zapored.

Seznam zahtev, ki jih imajo protestniki, je dolg. Med drugim zahtevajo odstop vlade in odstavitev podkupljivih politikov. Strasti je skušal pomiriti libanonski predsednik Michel Aoun, ki jim je pripravljen prisluhniti, a mu to ni uspelo.

Nezadovoljstvo ljudi je samo še podžgala huda gospodarska kriza, v kateri je ta država ob Sredozemskem morju že več mesecev.

Čile

V eni najstabilnejših držav Latinske Amerike je nedavno izbruhnilo najhujše nasilje v zadnjih tridesetih letih. Na ulice Čila so oblasti prvič po letu 1990 poslale vojake in tanke. V prestolnici Santiago so razglasili izredno stanje, potem ko so se protesti sprevrgli v nasilje.

Povod za demonstracije, ki so se začele v prejšnji petek, je bila vladna odločitev, da podraži vozovnice za podzemno železnico, ki so jo nato preklicali. Protesti pa so se nadaljevali, ljudje so namreč jezni zaradi vse višjih življenjskih stroškov in neenakosti.

Nasilje, ki je izbruhnilo med protesti, je do zdaj zahtevalo najmanj 18 smrtnih žrtev, še več sto je potrebovalo zdravniško pomoč. Oblasti pa so aretirale približno 1900 ljudi. Predsednik Sebastian Piñera, konservativni milijarder, je protestnike, ki so izzvali izgrede, označil za kriminalce. Protesti in stavka pa se nadaljujejo, čeprav je vlada napovedala paket socialnih reform, višje davke za najbogatejše in znižanje plač poslancem in visokim državnim uradnikom.

Irak

Tudi v Iraku so izbruhnili protesti, ki se jih udeležujejo večinoma mlajši moški. Protestirajo proti korupciji in zlorabam oblasti v državi, ena od njihovih zahtev pa je odstop vlade in razpustitev parlamenta. Tudi tukaj so med protesti izbruhnili izgredi in nasilje. 

Od začetka oktobra je v protestih v Bagdadu in drugih delih Iraka umrlo najmanj 170 ljudi, več tisoč pa je bilo poškodovanih. Varnostne sile na proteste odgovarjajo s solzivcem in gumijevkami, pa tudi streli.

Haiti

Čeprav se morda o protestih v tej državi ne govori toliko kot o ostalih, pa ti tam potekajo že več tednov. Razlog: huda gospodarska kriza na tem karibskem otoku. Ljudje zahtevajo odstop predsednika Jovenela Moiseja, ki ga krivijo za pomanjkanje goriva in vse večjo inflacijo.

Predsednik je zavrnil pozive k odstopu, češ da države ne bo pustil v rokah oboroženih tolp in prekupčevalcev z drogami.

Hongkong

Že štiri mesece pa nemiri pretresajo Hongkong, kjer protestniki želijo več demokracije. Čeprav so oblasti prepovedala demonstracije, se je pred dnevi na ulice vseeno podalo 350.000 ljudi. Večina protestnikov je mirno izražala svoje zahteve, nekateri protestniki pa so v policijsko postajo metali molotovke. Na demonstracijah so večkrat izbruhnili spopadi med protestniki in policijo.  

Povod za proteste je bila napovedana sprememba zakonodaje o izročanju. Protestniki so namreč izrazili bojazen, da bi to olajšalo postopek izročitve osumljencev Kitajski, s tem pa bi Peking dobil še večji vpliv v polavtonomnem mestu. Oblasti so nato predlog zakonodaje umaknile, protesti pa so se nadaljevali z zahtevami po večjih demokratičnih svoboščinah in proti kitajskemu vplivu. Med zahtevami so tudi neodvisna preiskava policijskega nasilja nad protestniki, pomilostitev več kot 1500 aretiranih ter svobodne volitve.