Protesti so bili usmerjeni proti načrtom novega zakona proti državni izdaji, subverziji in hujskanju, za katerega demokratične stranke, odvetniška zbornica, skupine za človekove pravice, novinarji in katoliška cerkev v Hongkongu menijo, da bo okrnil demokratične pravice v posebnem upravnem območju Kitajske. Z mnenjem protestnikov se strinja tudi nekdanji predsednik hongkonške demokratične stranke Martin Lee, ki je prepričan, da bodo s spremembami zakona omejene nekatere svoboščine, kot so svoboda tiska, verska svoboda in svoboda zborovanja. Spremenjeni zakon o javni varnosti naj bi med drugim dal policiji večja pooblastila ter vpeljal doživljenjske zaporne kazni. Protestniki so zahtevali tudi konec kitajske enopartijske diktature in izpustitev vseh političnih pripornikov.
Kitajski ministrski predsednik Wen Jiabao je ob koncu obiska v Hongkongu zagotovil, da zakon ne bo bistveno vplival na svoboščine in pravice sedmih milijonov prebivalcev Hongkonga. V Pekingu pa je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Kong Quan kritike zakona s strani ZDA in Evropske unije ter izrecno Velike Britanije označil za "nesprejemljivo". Po njegovih besedah gre za "notranjo zadevo" Kitajske.
