Ob drugi obletnici začetka ameriškega napada na Irak so v številnih mestih po svetu potekali napovedani protesti nasprotnikov vojne v Iraku. V Londonu se je zbralo več kot 10.000 ljudi, v Carigradu okoli 15.000, v Atenah kakih 5000, v Stockholmu pa 300. Shodi so bili med drugim napovedani še v Rimu, Oslu, Madridu, Barceloni in New Yorku.
V Londonu so se protestniki zbrali v Hyde Parku. Nekateri so pozivali k umiku britanske vojske iz Iraka, spet drugi pa so menili, da bi morali Britanci pred umikom poskrbeti, da se bodo Iračani lahko znašli sami. Protesti pa so potekali tudi v drugih britanskih mestih, kot sta Glasgow in Dumfries.
Poseben pečat shodu v Londonu so dale bližajoče se volitve v Veliki Britaniji. Britanski premier Tony Blair je bil glavni zaveznik ameriškega predsednika Georgea Busha pri napadu na Irak, čeprav so številni člani njegove laburistične stranke napadu ostro nasprotovali. Napad pa so odločno podprli opozicijski konservativci, liberaldemokrati, ki so tretja najmočnejša stranka v državi, pa so mu nasprotovali.
V Carigradu je okoli 15.000 ljudi protestiralo proti ameriški prisotnosti v Iraku. Manjši protest je potekal še v mestu Adana na jugu Turčije, kjer je v turškem vojaškem oporišču nameščena ameriška vojska. K umiku ZDA iz Iraka so pozivali tudi v Stockholmu in Atenah. V grški prestolnici je sicer že v petek zvečer potekal shod proti vojni v Iraku, na katerem so našteli okoli 2000 protestnikov.
Protesti so potekali tudi na Daljnem Vzhodu. Več tisoč Japoncev je na ulicah Tokia ob drugi obletnici napada na Irak protestiralo zoper vojni v tej državi. Na ulicah japonske prestolnice je več kot 4.500 ljudi med obiskom ameriške državne sekretarke Condoleezze Rice zahtevalo umik japonskih sil iz Iraka ter prekinitev okupacije Iraka. Japonska je, da bi lahko v Irak poslala svoje sile, morala spremeniti ustavo, saj ji povojna oktroirana ustava tega ni dovoljevala. V Iraku se trenutno nahaja okoli 550 japonskih vojakov, ki pa ne sodelujejo pri vojaških operacijah.
V nasprotju z več deset tisoč protestniki, ki so se leta 2003 ob začetku napada zbrali v New Yorku, pa je bilo letos v tem ameriškem mestu precej mirno. V mestu Pasadena v ameriški zvezni državi Californija pa je ob obletnici napada na Irak postavljena posebna "razstava". Več kot 1500 parov vojaških škornjev simbolizira ameriške vojake, ki so bili ubiti v zadnjih dveh letih spopadov v Iraku.
Bush prepričan v dosežen napredek
Ameriški predsednik George Bush je ob drugi obletnici napada na Irak v rednem tedenskem radijskem nagovoru poudaril dosežen napredek v državi. "Ker smo ukrepali, iraška vlada ni več grožnja svetu in lastnemu narodu," je dejal Bush. Po njegovih besedah so januarske volitve in oblikovanje prehodnega iraškega parlamenta pokazale, da je iraško ljudstvo usodo vzelo v svoje roke.
Tudi obrambni minister Donald Rumsfeld je prepričan, da bo zgodovina "Operaciji Iraška svoboda" zelo naklonjena. Prva poglavja zgodovine bodo najverjetneje pokazala velike težave. "Bilo je težko in še vedno je. Ampak zadnja poglavja te zgodovine bodo pokazala zgodovinske dosežke, konec vodilne teroristične države in širitev svobode po vsej regiji," je povedal Rumsfeld.
Vojna brez razloga
Napad na Irak se je začel 20. marca 2003 zgodaj zjutraj po iraškem času (19. marca po ameriškem), takoj zatem ko je ameriški predsednik Bush izdal ukaz za začetek bombardiranja, čeprav za to ni imel odobritve Varnostnega sveta ZN. Tri tedne kasneje je padel Bagdad, 1. maja 2003 pa je Bush razglasil konec večjih vojaških operacij v Iraku. Vojna sicer še zdaleč ni končana, saj se v Iraku nadaljuje nasilje, vprašanje prihodnosti države je še vedno odprto. Zanesljivo pa je, da se je utemeljitev vojne z odpravljanjem nevarnosti orožja za množično uničevanje izkazala za lažno, kajti v Iraku tovrstnega orožja niso našli.
Daleč od miru
V Iraku se medtem nasilje nadaljuje. V središču Kirkuka na severu Iraka je eksplodiral avtomobil bomba, pri čemer so življenje izgubili trije iraški policisti, sedem jih je bilo ranjenih. Eksplozija je odjeknila, ko je mimo šla procesija ob pogrebu policista, ki je bil ubit dan prej.
V bližini kraja Balad, prav tako na severu Iraka, sta bila v napadu upornikov na cestno postojanko ubita iraški vojak in civilist, v bližnjem kraju Jatreb so našli truplo še enega civilista, v kraju Sinja, 200 kilometrov severno od Bagdada, pa je bil ubit iraški prevajalec, ki je delal za ameriško vojsko.
V mestu Ramadi, okoli 110 kilometrov zahodno od Bagdada, je samomorilski napadalec razstrelil avtomobil bombo. Informacije s kraja dogodka so skope, tako da ni znano ali je v napadu poleg samomorilca še kdo ranjen ali ubit.
V središču Bagdada je odjeknila silovita eksplozija, ki je stresla tudi okoliške stavbe. Očividci poročajo, da se s kraja dogodka na obrežju reke Tigris dviga visok steber dima. Vzrok eksplozije še ni znan.
Šiiti zahtevajo opravičilo
Več kot 2000 šiitov se je v petek zvečer zbralo na shodu v Bagdadu in pozivalo k opravičilu Jordanije za domnevno vpletenost v samomorilski napad v Hili 28. februarja, v katerem je umrlo 125 ljudi. Protestniki so se po molitvi v treh šiitskih mošejah v Bagdadu zbrali pred jordanskim veleposlaništvom, zažigali izraelske in jordanske zastave ter vzklikali sovražna gesla proti jordanskemu kralju Abdulahu II. Trije protestniki so celo splezali na streho veleposlaništva in tam izobesili iraško zastavo.
Samomorilski napad v Hili, katerega žrtev so bili večinoma šiiti, je bil najhujši napad v Iraku po splošnih volitvah 30. januarja, obenem pa tudi eden najhujših posamičnih napadov iraških upornikov, odkar je ameriški predsednik George Bush maja 2003 razglasil konec večjih vojaških operacij v Iraku.
Jordanski časnik je pred dnevi poročal, da je napad izvedel Jordanec, dodaten gnev iraških šiitov pa so sprožile tudi informacije, da naj bi v Jordaniji svojci napadalca po napadu praznovali. To je v ponedeljek obsodila tudi začasna iraška vlada, šiitski verski predstavnik pa je na ustanovnem zasedanju začasne iraške skupščine v sredo ocenil, da sosednja Jordanija ne stori dovolj za preprečitev prehajanja teroristov v Irak.
