Gasilci v Grčiji so po več dneh boja s požari le uspeli največje spraviti pod nadzor. Tako so ukrotili ognjene zublje, ki so obkrožali prebivalce vasi na jugu polotoka Peloponez, še vedno pa se borijo z ognjem na otoku Evia ter v okolici krajev Florina in Kavala na severu države. Nevarnost še ni minila, na Peloponezu so evakuirali še pet vasi. "Skrbi nas, ker po napovedih vremenoslovcev prihaja nov vročinski val, ki bo višek dosegel v soboto in nedeljo,“ je dejal predstavnik gasilcev Nikos Diamandis.
Grška vlada je za pomoč pri iskanju požigalcev obljubila milijon evrov nagrade. Doslej so obtožili 13 ljudi, šest naj bi jih ogenj podtaknilo namerno.
V požarih, ki so izbruhnili pred slabim tednom dni, je umrlo 64 ljudi, več tisoč jih je ostalo brez doma. Ogenj je po prvih ocenah uničil okoli 184.000 hektarjev površin, pogoreli so obsežni nasadi oljk, od katerih je odvisen zaslužek ljudi na podeželju. Tistim, ki so ostali brez vsega, je vlada za zdaj namenila le 3000 evrov pomoči. Škoda naj bi po pisanju atenskega časopisa Imerisia, ki se sklicuje na finančno ministrstvo, znašala od tri do pet milijard evrov. Predstavniki vlade so sicer v pogovoru z agencijo Reuters škodo ocenili na najmanj 1.2 milijardi evrov.
Požare so označili za najhujše v grški zgodovini, zaradi njih pa vladi grozi tudi zgoden zaključek mandata; na predčasnih volitvah 16. septembra bo namreč odgovarjala za svoj odziv ob naravni katastrofi. Javnost je ogorčena, saj naj bi ta bil prepočasen in neučinkovit. "Vlada je pokazala, da je popolnoma nesposobna, ko se je treba spopasti s takšno krizo," je ocenil predsednik socialistične stranke PASOK George Papandreou, ki upa, da bo postal nov grški premier.
Na osrednjem trgu v Atenah je več tisoč ljudi protestiralo zaradi neustreznega odziva oblasti. Zaradi tragičnih razmer in v znak žalovanja za žrtvami so bili oblečeni v črno. Protest je organizirala skupina mladih, ki se predstavljajo kot
državljani brez političnih povezav. Poziv k udeležbi se je širil predvsem prek sporočil sms in elektronske pošte. Podoben protest je potekal že v začetku julija, potem ko so požari uničili več tisoč hektarjev območij blizu Aten. Takrat se je zbralo okoli 3000 ljudi.
Na pomoč tudi Slovenija
Pri gašenju ognjenih zubljev so Grčiji na pomoč priskočile številne države, med njimi Slovenija, ki je tja napotila helikopter Slovenske vojske s šestimi člani posadke.
Medtem je Evropska unija opozorila na možnost dodatne škode, ki bi jo lahko povzročile morebitne poplave. "Po koncu požarov grozi prizadetim državam nova katastrofa. Ob močnem deževju bi lahko prišlo do poplav, saj je zemlja tako izsušena, da ne bo mogla vsrkati vode," je dejal evropski komisar za okolje Stavros Dimas.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.