Medtem ko je ljudstvo na Portugalskem z množičnimi shodi izrazilo nasprotovanje varčevalnim ukrepom vlade, so se na ulice zgrnili tudi državljani Nemčije in Poljske, držav, ki se dobro spopadata s krizo.
V 40 nemških mestih so tako pripravili demonstracije, na katerih se je po navedbah organizatorjev zbralo več kot 40.000 udeležencev, ki so zahtevali pravičnejšo razdelitev premoženja v državi in obdavčitev bogastva. Osrednje zahteve so bile uvedba stalnega davka na premoženje, enkratnega davka na premoženje ter učinkovit boj proti davčnim utajam.
"Najpremožnejših deset odstotkov gospodinjstev ima v lasti 53 odstotkov celotnega premoženja, spodnja polovica pa na drugi strani nič," je dejal eden od sindikalnih predstavnikov. Nek drug pa, da bi morali biti premožnejši v večji meri vpeti v premagovanje gospodarske in finančne krize. "Davkoplačevalci so plačali reševalne načrte in tako pravzaprav v prvi vrsti zavarovali premoženje bogatih. Napočil je čas, da tisti, ki so profitirali, sedaj prispevajo svoje," je še dejal.
Poljska opozicija proti vladi in sekulariziciji
Po ulicah Varšave pa so stopali konservativni pristaši poljske opozicije. Čeprav naj bi bilo poljsko gospodarstvo še vedno na zeleni veji (2,5-odstotna rast BDP), pa naj bi nasprotnike vlade Donalda Tuska motilo dvakratno stanjšanje te veje v zadnjem letu.
Protesti so bili usmerjeni proti predlogu novega zakona o upokojevanju, ki zvišuje starostno mejo na 67 let. Katoliško usmerjene protestnike pa moti tudi, da država, ki velja za eno najbolj religioznih v Evropi, postaja vse bolj sekularna. Do volitev na Poljskem je še tri leta, Tusku pa nasprotniki na desnici ne predstavljajo resne grožnje.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.