Čeprav trdi, da ni režiser izdelka, naj bi bil za nastanek filma kot glavni scenarist in producent odgovoren koptski kristjan Nakoula Basseley Nakoula. Ta je sicer v preteklosti islam že opisal kot "raka naše družbe". Nekaj skrajnih skupin je že napovedalo, da bodo Nakoulo izsledile in ubile, za življenje pa se boji tudi glavna igralka v filmu.
Egiptovsko tožilstvo naj bi danes že vložilo obtožnico zoper Nakoula. Njegovo družino je policija iz predmestja Los Angelesa v ponedeljek odpeljala na neznani kraj, kjer se sam producent skriva že od sobote.
Obtožnice pa so v Egiptu vložili tudi proti sedmim ameriškim koptom egiptovskega rodu, ki naj bi jim sodili zaradi sodelovanja pri žaljivem filmu. Datum začetka sojenja še ni določen.
Sedmerica – Adel Riad, Morris Sadek, Nabil Bissada, Esmat Zaklama, Elia Bassily, Ihab Yaacoub in Jack Atallah – je obtožena "žaljenja islamske vere in preroka (Mohameda) ter spodbujanja verskega sovraštva". Po navedbah tožilstva naj bi bili obtoženi vpleteni bodisi v produkcijo ali distribucijo. Egiptovske oblasti naj bi že izdale naloge za aretacijo sedmerice kot tudi za ameriškega skrajnega krščanskega pastorja Terryja Jonesa, ki je film promoviral na svoji spletni strani.
Pozivi k ubranitvi preroka
Kako močan odziv je posnetek sprožil v islamskem svetu, dokazuje tudi podatek, da je k protestom pozval tudi vodja radikalnega gibanja Hezbolah Hasan Nasralah. "Dokler se po naših žilah pretaka kri, moramo braniti svojega preroka," je dejal. Nasralah se je tako v javnosti pojavil po skoraj letu dni zatišja. Vse od vojne med Hezbolahom in Izraelom leta 2006 se namreč iz strahu pred atentatom zadržuje daleč od oči javnosti.
IntelCenter, ameriški center za nadzor muslimanskih spletnih strani, pa je danes sporočil, da je Al Kaida v Magrebu v soboto pozvala privržence, naj sledijo zgledu napadalcev na ameriški konzulat v Bengaziju 11. septembra, v katerem je bil med drugim ubit ameriški veleposlanik. Pozvali so jih k napadom in požigom ameriških diplomatskih predstavništev ter ubojem ameriških diplomatov v drugih državah Magreba – Tuniziji, Alžiriji, Maroku in Mavretaniji.
Skrajneži le izkoristili situacijo?
Po drugi strani pa je jeza muslimanov marsikomu težko razumljiva. Navsezadnje imamo kopico visoko proračunskih filmov, ki so prizadeli verska čustva kakšne druge religije, a je ostalo le pri besednem protestu. Kako škandalozen je torej posnetek? Zelo, saj preroka Mohameda prikazuje kot krvoločnega pedofila.
Vendar pa – čeprav protestirajo ali pa so protestirali tudi nekateri muslimani v Evropi, ZDA in Avstraliji – posnetek tukaj ni naletel na tako močan odziv. Političnega analitika Volkerja Perthesa to ne preseneča. "Največ protestov je v državah, ki imajo največje notranjepolitične težave, torej v Egiptu, Pakistanu, Sudanu, Tuniziji in Libiji. V ljudeh je veliko jeze, počutijo se kot žrtve zgodovine. V razvitih gospodarstvih, kot je na primer Turčija, ni bilo takšnih ekscesov. Predvsem gre za to, da so skrajneži izkoristili situacijo," je prepričan. Večina tistih, ki zdaj protestirajo na ulicah, posnetka namreč v resnici ni nikoli videla.
Internet – prej prijatelj revolucije, zdaj sovražnik?
Se je pa v tem primeru spet pokazala moč svetovnega spleta. Če so Twitter, Facebook in YouTube v času arabske pomladi skrbeli, da je bil svet v realnem času obveščen o dogajanju, so zdaj jezni na prav ta orodja.
Če so se takrat proti nacionalnim vladam borili, ko so te želele cenzurirati internet, zdaj isti ljudje od YouTuba sami zahtevajo umik posnetka. To se sicer ni zgodilo, saj so v družbi, ki je last internetnega giganta Google, povedali, da želijo v globalni spletni vasi poskrbeti tako za svobodo govora kot tudi za to, da se večina ljudi zaradi objavljenih vsebin ne počuti prizadete. V državah, kjer so nemiri največji, so zato omejili dostop do spornega posnetka.
"Nihče ni premlad"
Prav tako na spletu se je pojavil še en drug posnetek, ki pa skrbi marsikoga v zahodnem svetu. Na konferenci v Avstraliji so namreč posneli osemletno deklico Ruqayo, ki je opisovala svojo ljubezen do Mohameda in džihada – verske vojne ali spiritualnega boja, govorila pa je tudi o vstaji v Siriji.
Govor je šel celo tako daleč, da avstralske oblasti preiskujejo dekličino poreklo. "Celo otroci, kot sem jaz, lahko gremo na ulice in se pridružimo boju. Tvegati moramo svoja življenja. Nosimo lahko hrano in zdravila za ranjene družinske člane, čeprav se mnogi ne bodo več vrnili domov," je dejala deklica.
Avstralske oblasti so zaskrbljene in organizatorje kongresa obtožujejo, da otroke izkoriščajo za promocijo nasilja.
Samomorilska napadalka ubila 14 ljudi
Nasilje se medtem nadaljuje. O protiameriških protestih zaradi filma poročajo z vsega sveta. V Pešavarju v Pakistanu je policija uporabila solzivec proti okoli 2000 protestnikom pred ameriškim konzulatom. Oblasti so blokirale dostop do YouTuba, potem ko je slednji zavrnil umik delov spornega filma, ki jih je moč videti na tem spletnem portalu.
Do spopadov s policijo je prišlo tudi v Šrinagarju v indijskem delu Kašmirja, ko je okoli 300 muslimanskih protestnikov poskušalo priti do urada ZN. Indija, kjer živi 150 milijonov muslimanov, je film obsodila kot žaljivega.
Kakih 400 ljudi je danes mirno protestiralo pred ameriškim veleposlaništvom v Bangkoku, prestolnici večinoma budistične Tajske, ki ima muslimansko manjšino. Kakih 200 protestnikov pa je pred ameriškim konzulatom v tretjem največjem indonezijskem mestu Medan zahtevalo kaznovanje ustvarjalcev filma v ZDA.
K velikim protestom proti filmu v soboto v Parizu in drugih velikih francoskih mestih pa danes pozivajo na več družbenih omrežjih, vendar izvora pozivov ni mogoče ugotoviti.
V Afganistanu je prišlo do novega napada na mini avtobus. Umrlo je najmanj 12 ljudi. Russia Today je sicer poročala, da je umrlo 14 ljudi, od tega osem tujcev. Odgovornost je prevzela ena od skrajnih islamskih skupin. Zatrdili so, da se je napadalka razstrelila zaradi razžalitve preroka Mohameda.
To je bil prvi samomorilski napad v Kabulu, ki ga je izvedla ženska, med mrtvimi pa so večinoma Rusi in Južnoafričani, med njimi tudi pilot mednarodne letalske družbe.
V Nemčiji razprava glede predvajanja filma
Sporen protiislamski film razburja javnost tudi v Nemčiji. Potem ko je neka desničarska skupina v nedeljo napovedala javno predvajanje tega filma v Berlinu, nemška vlada zdaj razmišlja, kako bi to formalno prepovedala.
Članica berlinske deželne vlade Dilek Kolat, ki je pristojna za vprašanja integracije, je že pozvala kinematografe v nemški prestolnici, naj ne dopustijo predvajanja filma, kot je to napovedala skrajna skupina "Pro Deutschland". "Ne smemo dajati prostora namerni provokaciji," je dejala.
Nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich je danes pojasnil, da na nemškem notranjem ministrstvu preučujejo pravne možnosti, da bi preprečili javno predvajanje filma. Ne gre sicer za prepoved filma, ampak za prepoved njegovega javnega predvajanja, je poudaril. "Šlo bi za politično zborovanje. Zato se mi zdi primerno, da preverimo vse pravne možnosti glede pravice do zbiranja in glede zagotavljanja javnega reda in varnosti," je dejal.
Tudi zunanji minister Guido Westerwelle je izpostavil, da mora Nemčija svetu dati signal, da "ostaja tolerantna država". Film je prizadel mnoge ljudi, žaljenje verskih čustev pa je v Nemčiji prepovedano, je dejal.
Na drugi strani se nemški Zeleni s prepovedjo ne strinjajo. Kot je dejala podpredsednica bundestaga iz vrst te stranke Katrin Göring-Erkardt, "film ni vreden tega, da zaradi tega uničujemo našo pravico do svobode izražanja".
Enotni glede prepovedi filma pa niso niti muslimani v Nemčiji, ki jih je sicer okoli štiri milijone. Predsednik Centralnega odbora muslimanov v Nemčiji Aiman Mazyek je opozoril predvsem na možnost izbruha neredov, če bi prišlo do predvajanja filma, zato je proti temu.
V Liberalno-islamski zvezi pa so na drugi strani proti prepovedi predvajanja filma. "Bolj ko se govori o prepovedi in tabuizira tovrstne vsebine, večja škoda nastaja," je izjavila predsednica te skupnosti Lamya Kaddor.
KOMENTARJI (364)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.