Po včerajšnjem štetju so eksplozije vzele 68 življenj, čez noč pa je v lokalni bolnišnici od 99 ranjenih umrlo še pet ljudi. Danes so bile ulice v Basri tihe in zapuščene, mnogo staršev pa je svoje otroke zadrževalo doma na varnem, saj je včeraj v napadih na policijske postaje umrlo tudi 17 otrok.
Sorodniki žrtev se pripravljajo na pogrebe, kakih 800 privržencev šiitskega voditelja Moktade al Sadra pa je v Basri protestiralo proti britanskim silam, ki jih obtožujejo odgovornosti za vrsto sredinih krvavih napadov v tem mestu in okolici, ki so zahtevali 73 smrtnih žrtev. Protestniki v Basri so vzklikali gesla v podporo al Sadru in proti navzočnosti ameriških in britanskih sil v Iraku. Nosili so transparente, na katerih je med drugim pisalo: Iraško ljudstvo pravi, da Al Kaida ni kriva za napade, za katere je treba okriviti kriminalca Tonyja Blaira.
Pred začetkom protestov je predstavnik al Sadra, šejk Abdel Satar Bahadli Bahadli dejal, da želijo z njimi demonstrirati proti agresiji nad iraško policijo, ki izkazuje neuspeh okupacije pri poskusu obvladovanja razmer. Bahadli je tudi posvaril pred uporom v tem šiitskem mestu, ki šteje dva milijona prebivalcev, ter dodal, da bodo v tem primeru privrženci al Sadra detonator upora.
"Imamo dokaze o vpletenosti britanskih sil v napade v Basri," je brez nadaljnje obrazložitve povedal Bahadli. Pri tem je zatrdil, da britanskim silam v mestu ni uspelo zagotoviti varnosti, in zahteval, naj vzdrževanje reda predajo iraški policiji in privržencem milic v mestu. Na protestih je sicer sodelovalo tudi več iraških policistov, preletavala pa so jih britanska letala. Britanski vojaki so bili nameščeni tudi na glavnih križiščih v mestu, a daleč od smeri protestnega pohoda.
V Bagdadu ubit Južnoafričan
V napadu s strelnim orožjem je bil davi v sunitski četrti Adhamija v Bagdadu ubit južnoafriški civilist. Kot je povedal iraški zdravstveni minister Hodajir Abas, je neznanec ustrelil južnoafriškega varnostnika, ki je delal za koalicijske sile. "Skrbel je za varnost članov koalicije, ki delajo na iraškem ministrstvu za zdravje," je pojasnil Abas.
Načelnik iraške policije Fadel al Mari je predtem trdil, da je neznanec s kalašnikovom v veleblagovnici v Adhamiji ubil španskega civilista, ki je nakupoval.
Izpustili dva švicarska talca in izraelskega Arabca
Na severu Iraka so po 48 urah pridrževanja osvobodili dva švicarska talca. Švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Rey pa je v Bernu povedala, da sta švicarska državljana, ki ju je v torek v Iraku ugrabila neznana skupina, spet na prostosti. Ugrabitelji naj bi ju po 48 urah ujetništva danes zjutraj izpustili. Gre za švicarska zakonca, ki sta v Iraku delala za neko nevladno organizacijo.
Izraelski Arabec Nabil Georges Jakub Razuk, ki so ga na začetku tega meseca v Iraku ugrabili neznanci, je od danes znova na prostosti in se trenutno nahaja v Bagdadu, je povedal palestinski diplomat Dalil al Kusur. Ugrabitelji so 30-letnega Razuka zajeli v Nadžafu, kjer je delal za ameriško organizacijo Research Triangle Institute (RTI).
Po spopadih v Faludži
V včerajšnjih spopadih v mestu Karma, 16 kilometrov severno od Faludže, ko je kakih 60 upornikov z lahkim orožjem in granatami napadlo položaje marincev, je umrlo 36 iraških upornikov, so sporočili ameriški marinci. Predstavnik vojske je še povedal, da so danes znova začasno ustavili vračanje prebivalcev v Faludžo.
Priče za danes trdijo, da je na bojnih črtah Faludže relativno mirno, lokalna policija pa zbira težko orožje upornikov, kot zahteva mirovni sporazum z ameriškimi silami, sklenjen v nedeljo. Visoki predstavnik ameriške administracije je povedal, da kvaliteta in kvantiteta orožja zaenkrat nista navdušujoči. "Situacija ni pretirano opogumljajoča," je povedal. "Do sedaj niso zbrali niti približno zadovoljivega števila orožja, zato se to ne bo upoštevalo kot razorožitev," je še dodal.
Španija ne bo umaknila tajnih agentov iz Iraka
Španija je medtem ugodila prošnji ZDA, da iz Iraka skupaj s svojimi vojaki ne umakne tajnih agentov, je izjavil tiskovni predstavnik vladajočih španskih socialistov PSOE Trinidad Jimenez.
"O tem obstaja dogovor, konsenz. Oba obrambna in zunanja ministra sta govorila o tem," je dodal Jimenez in dodal, da bo Španija ohranila obvezo v Iraku. "Gre le za vprašanje odločitve, kdaj in kje." Ni znano, kdaj so ZDA podale omenjeno prošnjo. Koliko je španskih agentov v Iraku, ni znano. V zasedi v Iraku novembra lani je bilo ubitih sedem španskih tajnih agentov. Vsi ali večina kakih 1400 španskih vojakov v Iraku se bodo v domovino po navedbah španskega obrambnega ministra Joseja Bona vrnili do 1. junija.
V Iraku ostajajo Poljaki, Danci, Ukrajinci, Gruzijci in Bolgari
Poljski obrambni minister Jerzy Szmajdzinski pa je danes povedal, da bo navzočnost Poljske v Iraku po 30. juniju odvisna od političnega procesa v državi in drže začasne iraške vlade, ki bo odločila, ali je zainteresirana za navzočnost poljskih sil. "Po našem mnenju je navzočnost stabilizacijskih sil za zagotovitev varnosti in obnove Iraka koristna," je pri tem dodal Szmajdzinski. Poljska v Iraku poveljuje večnacionalnim silam, ki štejejo okoli 9000 mož, med njimi 2500 Poljakov. Nameščene so na večinoma šiitskem območju južno od Bagdada.
Tiskovni predstavnik danske vojske H.C. Mathiesen je medtem povedal, da se Danska z Veliko Britanijo pogovarja o premestitvi danskega kontingenta na jug Iraka. Kot je povedal, naj bi sedanje oporišče Camp Eden premestili bližje Basri, kar bi omogočilo hitrejšo namestitev danskih sil. Danski radio je tudi poročal, da danska vojska razmišlja o prevzemu več odgovornosti na območju, ki je v Iraku pod nadzorom britanskih sil. Tako naj bi večjo odgovornost prevzela na območjih blizu kuvajtske meje, britanske sile pa bi ostale odgovorne za varnost v Basri. Danski premier Anders Fogh Rasmussen je med obiskom v ZDA zagotovil, da bodo danske sile v Iraku ostale tako dolgo, kot bo potrebno.
Tudi Ukrajina in Gruzija svojih vojakov ne nameravata odpoklicati iz Iraka. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je izjavil, da Ukrajina ne bo ubegnila nalogi, ki si jo je zadala, to je mirovni misiji v Iraku. Ukrajina ima v Iraku 1650 vojakov. Gruzija, ki ima v Iraku 160 vojakov, pa jih namerava do junija še okrepiti na 550, pa je v Tbilisiju izjavil visok predstavnik vojske.
Tudi bolgarski zunanji minister Solomon Pasi je ponovil, da bodo v Iraku nameščeni bolgarski vojaki tam ostali. Načelnik generalštaba bolgarske vojske, general Nikola Kolev, je danes sicer napovedal, da se bo v domovino vrnilo 23 vojakov iz bolgarskega kontingenta v Karbali na jugu Iraka, ki sicer šteje 450 mož. Kot je pojasnil, je trinajsterica izmed omenjenih sama prosila za vrnitev, osmerica se bo vrnila zaradi odločitve poveljstva, ker naj bi doživeli velik stres v spopadih, eden se vrača iz zdravstvenih razlogov, eden pa zaradi disciplinskega ukrepa. Bolgarsko oporišče v Karbali je bilo sicer danes tarča granatnega napada, ki pa ni terjal žrtev.
Hatami svari ZDA pred napadi v Nadžafu in Karbali
Iranski predsednik Mohamed Hatami je v sredo posvaril ZDA, naj ne napadajo šiitskih svetih mest Nadžaf in Karbala na jugu Iraka. "Tovrsten napad bi bil enak samomoru za koalicijske sile, ki jih vodijo ZDA, povzročil pa bi bes v šiitskem svetu proti koaliciji," je dejal Hatami. Obenem je zavrnil posredovanje Irana v iraške notranje zadeve in ponovil popolno podporo Teherana iraškemu šiitskemu voditelju, velikemu ajatoli Aliju Al Sistaniju in svetu prehodne iraške vlade v Bagdadu.
Južnokorejsko veleposlaništvo na Tajskem je prejelo pismo, ki grozi z napadi državam Bližnjega vzhoda ter Azije in Avstraliji, ki podpirajo ZDA v Iraku. Pismo, ki ga je veleposlaništvo prejelo v sredo, je podpisala skupina z imenom Yellow-Red Overseas Organization, grozi pa z napadi proti infrastrukturi v Avstraliji, na Japonskem, v Kuvajtu, Pakistanu, na Filipinih, v Singapurju, v Južni Koreji in na Tajskem med 20. in 30. aprilom.
Bush obsoja napade v Iraku in Savdski Arabiji
Ameriški predsednik George W. Bush je medtem obsodil sredine samomorilske napade v Basri in Rijadu ter napovedal nadaljevanje odločnega boja proti terorizmu. Za napade v Basri je obtožil teroristično zvezo Osame bin Ladna Al Kaido. "Razstrelili so le nedolžne Iračane," je povedal na sedežu v Washingtonu. Visoki vojaški predstavnik v Bagdadu pa je potrdil, da najdeni dokaži kažejo na vpletenost Al Kaide ali njenih skupin. "Metoda je znana – gre za spektakularni dogodek in simbolično tarčo, način izvedbe pa je vedno isti," je razložil svoje ugotovitve. Prst za odgovornost je nameril v jordanskega militanta, Musaba el Zarkavija, ki ga sumijo sodelovanja z Al Kaido, obtožen pa je tudi zanetitve državljanske vojne med sunitsko manjšino in večinskimi šiiti.
Prebivalce Basre je napad zelo šokiral, saj je bilo v mestu v mesecu, ko je po celem Iraku divjalo nasilje, relativno mirno.
Straw: Britanske sile bodo v Iraku še nekaj let
Britanski zunanji minister Jack Straw je dan po nizu krvavih napadov v Basri, mestu, ki je pod nadzorom britanskih sil, izjavil, da bodo britanske sile v Iraku verjetno ostale še nekaj let. V Iraku je trenutno 8700 pripadnikov britanskih sil, po besedah Strawa pa bodo britanske sile v Iraku še najmanj dve leti, lahko pa bi ostale še dlje.
Straw je ocenil, da bi lahko soglasje o novi resoluciji Združenih narodov v Iraku dosegli prihodnji mesec. Velika Britanija želi sprejetje nove resolucije ZN pred predajo oblasti začasni iraški vladi 30. junija. Posebni odposlanec ZN za Irak Lahdar Brahimi je v torek ocenil, da obstaja veliko možnosti za dosego nove resolucije ZN o Iraku.
