Protesti pod geslom "Ne v našem imenu" v New Yorku in ostalih ameriških mestih so bili mirni, vendar glasni in na trenutke polni ogorčenja nad administracijo, ki jih sili v vojno proti Iraku. Predsednik ZDA George Bush je bil s svojimi najožjimi sodelavci glavna tarča posmeha in jeze udeležencev, ki so nosili transparente z napisi kot: "Vržimo Busha, ne bombe", "Ne bomo umirali za nafto", "Bush je vojni hujskač" in podobnimi. S pridom se je izkoriščala tudi Busheva označba "sile osi zla", le da so bila v tem primeru namesto Irana, Iraka in Severne Koreje našteta imena Busha, podpredsednika Dicka Cheneyja in pravosodnega ministra Johna Ashcrofta.
Zaobljuba uporu proti Zaobljubi zvestobe
Zaobljuba odporu je simbolična protiutež "Zaobljubi zvestobe", ki se je morajo ameriški otroci po 11. septembru 2001 pospešeno učiti in z njo izražati zvestobo domovini. Protestniki trdijo, da vlada ne bo vodila večnih vojn v njihovem imenu, bombardirala civilistov, pobijala otrok, odvzemala svoboščin, opredeljevala tujih narodov kot zlobnih, ter da si bodo prizadevali za oblikovanje drugačnega sveta. Poleg nasprotovanja vojni so udeleženci zborovanja v Centralnem parku glasno zahtevali medijsko svobodo, saj so glavni mediji v rokah velikih korporacij.
Protesti so bili pripravljeni na prvo obletnico začetka ameriškega bombardiranja Afganistana. Protestnikom v New Yorku je med drugim spregovorila demokratska kongresnica iz Atlante Cynthia McKinney, ki pa bo v kongresu samo še do januarja prihodnje leto, saj ji ni uspelo pridobiti nove nominacije. Postala je preveč radikalna, ker je javno izrazila sum, da je imela Bela hiša informacije o pripravah na teroristični napad 11. septembra in ker je zagovarjala pravično rešitev spora med Izraelom in Palestinci
Znani filmski igralec Martin Sheen pa je obudil spomin na predsednika Johna F. Kennedyja, ki je, kot je dejal, za razliko od sedanje administracije, pred 40 leti v času kubanske krize, uporabil razum in ne sile. Govorniki v New Yorku so poudarjali, da se newyorška senatorja Hillary Clinton in Charles Schumer še nista izjasnila, ali sta za vojno ali proti njej, in ju pozivali, naj se čimprej odločita.
Čeprav je bilo nasprotovanje vojni osrednja tema zborovanja v Centralnem parku, pa so bile izražene tudi zahteve po koncu policijskega nasilja, osvoboditvi "političnih" zapornikov in legalizaciji mehkih drog. Na enem izmed letakov so bila našteta svetovna mesta, kjer bodo 3. maja leta 2003 hkrati potekali pohodi za legalizacijo, in med njimi je tudi Ljubljana.
Shodi so bili tudi v drugih ameriških mestih
V Portlandu v zvezni državi Oregon se je zbralo okrog 5.000 ljudi, več tisoč se jih je zbralo tudi v San Franciscu in Los Angelesu, protesti pa so potekali tudi v Teksasu in New Hampshireu, kjer se je v nedeljo ustavil Bush in obiskal republikanskega kandidata na senatnih volitvah Johna Sununuja. Število udeležencev protestov kaže, da nezadovoljstvo s pripravami na vojno počasi narašča, kar napoveduje precejšnjo udeležbo na osrednjih protivojnih demonstracijah, ki so napovedane za soboto, 26. oktobra, v Washingtonu.
