Delitev suverenosti ne bi rešila nobenega problema, je ob koncu demonstracij dejal vodja britanske uprave na Gibraltarju Peter Caruana. Z zahtevami po britanski koloniji vodi Španija "hinavsko politiko", je še dejal Caruana. Po eni strani Madrid Londonu postavlja zahteve glede Gibraltarja, po drugi strani pa je glede suverenosti nad severnoafriškimi eksklavami Ceuta in Melilla na maroškem ozemlju popolnoma nepopustljiva, pravi Caruana.
Kot je dejal Caruana, nihče ne razume zakaj je London Španiji tako pripravljen popuščati. V pogajanjih s Španijo je Velika Britanija namreč izrazila pripravljenost deliti suverenost nad tem 6,5 kvadratnih kilometrov velikim ozemljem na južnem delu Iberskega polotoka. Pri tem je zahtevala, da bi tak dogovor moral biti trajen.
Gibraltarski spor sega daleč v zgodovino
Gibraltar je jabolko spora med Španijo in Veliko Britanijo že skoraj 300 let. Sporno skalnato ozemlje na jugu Iberskega polotoka je od leta 1462 do 1704 pripadalo Španiji, s sporazumom iz Utrechta iz leta 1713 pa je pripadlo Veliki Britaniji. Leta 1830 je Gibraltar postal britanska kronska kolonija, po referendumu leta 1969 pa je dobil obsežno notranjo avtonomijo. Španija ga zahteva zase od leta 1954, od leta 1993 pa potekajo britansko-španska pogajanja o njegovem prihodnjem statusu.
