Francoska novinarja Christiana Chesnota in Georgesa Malbrunota so po pristanku na domačem letališču pozdravili svojci, pa tudi francoski predsednik Jacques Chirac in predsednik francoske vlade Jean-Pierre Raffarin.
"Ugrabljena novinarja so po dolgem čakanju, ki sta ga delila z vsemi Francozi, izpustili. Rad bi povedal, da sem vesel, to želim sporočiti tudi njunima družinama in ljubljenim, ki so pokazali veliko poguma in izjemno odgovornost," je po vrnitvi novinarjev izjavil predsednik Chirac.
Novinarja radia France Internationale, 38-letnega Chesnota, in 41-letnega Malbrunota, novinarja dnevnika Le Figaro, je Islamska vojska v Iraku skupaj z njunim voznikom ugrabila 20. avgusta na cesti proti Nadžafu. Ugrabitelji so sprva zahtevali, naj Pariz razveljavi zakon o prepovedi nošenja naglavnih rut v francoskih šolah, vendar so kasneje v sporočilu, objavljenem na neki spletni strani, pohvalili francosko stališče do vojne v Iraku. Novinarja so v torek izpustili na prostost po skoraj štirih mesecih, medtem ko so voznika izpustili že novembra.
Francoski premier Jean-Pierre Raffarin je že pred njunim prihodom v Pariz zanikal, da bi Francija plačala odkupnino za njuno izpustitev in večkrat ponovil, da ugrabitelji niso zahtevali odkupnine, torej ta tudi ni bila plačana. Raffarin je še dejal, da sta bila Chesnot in Malbrunot izpuščena v znak priznanja francoske politike do Iraka in prijateljstva z iraškim narodom. Zatrdil je, da bo Francija nadaljevala odločen boj proti vsakršnim oblikam terorizma.
Vrnitev v Faludžo
Začasna iraška vlada je odobrila časovni načrt, na podlagi katerega se bodo prebivalci Faludže v četrtek začeli vračati na svoje domove. Predstavnik iraške vlade, ki ni želel biti imenovan, je povedal, da se bodo med prvimi lahko vrnili prebivalci četrti Al Andalus. Tam so po začetku ameriške ofenzive na Faludžo potekali eni izmed najbolj silovitih bojev. Z območja spopadov med ameriškimi in iraškimi silami je z uporniki zbežalo okoli 450.000 prebivalcev mesta, ki so se večinoma zatekli v različna taborišča na obrobju Faludže.
Iraška vlada je tudi oblikovala poseben odbor, ki bo skrbel za izplačevanje nadomestil razseljenih oseb, zlasti tistim, katerih hiše so bile poškodovane med spopadi. Nekatera nadomestila naj bi znašala do 10.000 dolarjev poleg tisoč dolarjev, kolikor naj bi jih prejela vsaka družina, je na novinarski konferenci sporočil iraški minister za industrijo Hadžem al Husni, ki vodi tudi odbor za obnovo Faludže.
Pozivi k volitvam
Visoki iranski verski klerik, ajatola Hosein Ali Montazeri je v pismu šiitskemu verskemu voditelju v Iraku, velikemu ajatoli Aliju al Sistaniju pozval Iračane k glasovanju na volitvah. Volitve so po Montazerjevih besedah verska dolžnost za vse Iračane. Kot je dejal, bi volitve lahko pomenile konec okupacije in upora ter bi lahko privedle do prave neodvisnosti. Iraški finančni minister Adel Abdel Mahdi je izrazil upanje, da bodo januarske volitve med volivci sprožile "veliko navdušenje". Po njegovih besedah so Iračani odločeni pripraviti volitve.
Ob koalicijskih še muslimanske sile?
Skupina poslancev odbora za obrambo v poslanski zbornici britanskega parlamenta pa je po vrnitvi z obiska v Iraku izrazila prepričanje, da bi britanski vojaki lahko ostali tam nameščenih še nadaljnjih deset let. Po besedah enega od poslancev bo potrebnih še najmanj deset do petnajst let, preden se bodo enote lahko v celoti umaknile. "To je drugi Ciper. Iračani preprosto ne morejo obvladovati varnostnega položaja in tega še deset let ne bodo sposobni," je povedal eden od poslancev.
V Irak so medtem nenapovedano dopotovali poljski premier Marek Belka, obrambni minister Jerzy Szmajzdinski in kmetijski minister Wojciech Olejniczak. Obiskali so 2400 poljskih vojakov, ki so nameščeni v oporišču Echo v Divaniji v osrednjem delu Iraka. Poljski predstavniki se bodo z nekaterimi vojaki udeležili tudi skupne predbožične večerje. Varšava je sicer na začetku meseca napovedala, da bo po iraških splošnih volitvah januarja prihodnje leto število svojih vojakov z 2400 zmanjšala na 1700.
Namestnik savdskega obrambnega ministra, princ Abdel Rahman bin Abdel Aziz pa je dejal, da je malo verjetno, da bi Savdska Arabija napotila svoje mirovne sile v Irak. "Mislim, da bi se kaj takega ne bo zgodilo," je dejal, medtem ko drugih podrobnosti o tej odločitvi ni navedel. Savdska Arabija je julija sporočila, da potekajo predhodne razprave o možnem oblikovanju t.i. muslimanskih sil, ki naj bi v Irak delovale kot dodatek ameriškim koalicijskim silam. Vendar pa do uresničitve predloga ni prišlo.
'Skrivnostna' pljučnica
Ameriško zdravniško združenje pa v poročilu razkriva, da se je med ameriškimi vojaki v Iraku razširila redka oblika pljučnice. Bolezen, za katero so značilne dihalne težave in težave s pljuči, so med lanskim in letošnji marcem odkrili pri 18 vojakih, dva med njimi pa sta za posledicami bolezni že umrla.
Kurdi proti ubijanju rojakov
Približno 1500 Kurdov je v severnoiraškem mestu Kirkuk protestiralo proti vrsti atentatov na njihove rojake. Pozvali so k izgonu privržencev strmoglavljenega režima nekdanjega predsednika Sadama Huseina iz Kirkuka in sosednje Hoveidže, ki velja za utrdbo upornikov v tej regiji. V mestecu Hoveidža so ta teden namreč ustrelili že štiri mlade Kurde.
V Bagdadu odjeknila nova eksplozija
Iz Iraka poročajo o novem nasilju. V Bagdadu je v noči na sredo odjeknila silovita eksplozija, ki ji je sledilo streljanje. Za zdaj ni znano, ali je eksplozija zahtevala žrtve oziroma povzročila škodo. Število smrtnih žrtev napada na ameriško oporišče blizu Mosula, kjer je v torek odjeknila silovita eksplozija, se je medtem povzpelo na 26, najmanj 60 ljudi je bilo ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je 19 ameriških vojakov ter sedem iraških vojakov in pogodbenih delavcev, med katerimi so tudi ameriški državljani, je sporočila ameriška vojska. Gre za najhujši napad na ameriško oporišče v Iraku po začetku vojne v državi marca lani.
