Predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox propad vrha EU vidi kot skupen neuspeh. "Je poraz, ne pa katastrofa," je povedal za pariški časnik Le Figaro. "Kar nam je konec tedna manjkalo v Bruslju, je 'zadosten' evropski duh, ki bi nam pomagal najti rešitev, ki bi prešla nacionalne interese," je prepričan Cox. "Absolutno je potrebno, da vse vlade v prihodnjih tednih in mesecih vnovič najdejo to modrost, kar je seveda velik izziv," poudarja predsednik Evropskega parlamenta.
Kot prvi korak na tej poti k modrosti pa Cox vidi takojšnje prenehanje z obtoževanji, kdo je kriv za propad pogajanj. "To ni krivda Francije, Poljske ali italijanskega predsedstva. Vsi smo po malem odgovorni za poraz. To je kolektivni neuspeh," je povedal Cox.
Cox nasprotuje Evropi dveh hitrosti
Cox je nekaj besed namenil tudi napovedim o Evropi dveh hitrosti. "Spoštujem ustanovne članice EU in vse njihove pobude, s katerimi želijo okrepiti Evropsko unijo, vendar kot Evropejec in Irec, ki ne pripadam državi ustanoviteljici EU, nasprotujem vsemu, kar je naravnano k izključevanju. Vsi smo lastniki Evrope in njenih vrednot. Vsaka država ima pravico, da je enakopravno obravnavana," je prepričan Cox.
Evropska komisija je danes sicer izrazila upanje, da se bodo medvladna pogajanja čimprej nadaljevala in pripeljala do sprejema ustave že do konca leta 2004. "V prvi polovici prihodnjega leta zaradi volitev v Španiji in evropskih volitev na velike premike ni moč računati, v drugi polovici pa bi bilo pogajanja moč nadaljevati in čimprej, morda že do konca leta, sprejeti ustavo," je dejal glavni tiskovni predstavnik komisije Reijo Kemppinen.
Verheugen proti določanju novih datumov glede sprejema ustavne pogodbe EU
Na neuspela medvladna pogajanja o prihodnji ustavni pogodbi Evropske unije se je odzval tudi evropski komisar za širitev Guenter Verheugen. Med današnjim obiskom v Pragi se je odločno izrekel proti kakršnimkoli vnaprejšnjim določanjem datumov glede sprejema omenjenega dokumenta. "Morda je bila napaka, ko je bilo rečeno, da bi lahko bila prihodnja ustava EU sprejeta do konca leta," je dejal Verheugen in se pri tem izrekel proti vzpostavljanju Evrope dveh hitrosti. "Kompromis bi lahko bil, ni pa nujno, sprejet pod irskim predsedovanjem EU," je še poudaril komisar in dodal, da je proti določanju datumov, saj bi slednje lahko skrivalo enak problem kot se je zgodil v Bruslju.
Sam položaj glede neuspelega vrha EU minuli konec tedna v Bruslju ocenjuje kot zelo resen, a ne katastrofalen. Verheugen ocenjuje, da bi položaj sicer lahko pripeljal do postopnega stopnjevanja napetosti, istočasno pa tudi k napredku. Sam meni, da bi lahko unija zapadla v krizo, vendar verjame, da bo na koncu prišlo do soglasja.
Češki zunanji minister Ciril Svoboda pa je po srečanju s komisarjem dejal, da podlaga za nadaljnja medvladna pogajanja ostaja predlog ustavne pogodbe, ki ga je pripravila konvencija o prihodnosti Evrope,.
Šest najbogatejših držav EU zahteva zamrznitev proračuna EU
Voditelji Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Švedske in Avstrije; Jacques Chirac, Gerhard Schroeder, Tony Blair, Jan Peter Balkenende, Goeran Persson in Wolfgang Schuessel so se v pismu, ki ga je danes prejel predsednik Evropske komisije Romano Prodi, izrekli proti povečanju sredstev v okviru evropskega proračuna po širitvi Evropske unije. Voditelji naj bi v pismu zahtevali, naj bo obseg sredstev v okviru evropskega proračuna od leta 2007 zamrznjen na sedanji ravni.
Leta 2007 se namreč začne nova finančna perspektiva EU, za katero pa je komisija zaradi širitve že predlagala povečanje proračuna, kar bi seveda za države vplačnice pomenilo novo proračunsko breme. Trenutno je višina evropskega proračuna omejena pri 1,27 odstotkov bruto družbenega proizvoda EU, pri čemer pa bo ta v naslednjem letu kljub širitvi dosegel le 0,98 odstotkov evropskega BDP. Šefi omenjenih držav predlagajo, naj ne bi izkoristili celotnega manevrskega prostora, ki ga omogoča sedanja proračunska ureditev, ampak naj bi evropski proračun, predvsem zaradi stroškov strukturnih reform, ki v tem času potekajo v državah vplačnicah, znašal do enega odstotka BDP povezave.
Voditelji zahtevajo tudi učinkovitejšo porabo sredstev iz evropskega proračuna, pri čemer menijo, da bi moralo biti več sredstev namenjenih transformaciji EU v najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu, več pa bi naj unija prispevala tudi za aktivnosti, povezane s skupno zunanjo in varnostno politiko EU ter zaščito zunanjih meja povezave.
Predsednik komisije Prodi je pismo vzel na znanje ter v izjavi za javnost zapisal, da se tudi on zavzema za to, da bi omenjena področja delovanja EU dobila več sredstev. Obenem je menil, da bi bilo potrebno izkazati podobno pozornost tudi revnejšim evropskim regijam, prav tako pa še naprej v nadaljnjem obsegu financirati evropsko kmetijstvo. Prodi je izrazil dvom, da bi bilo možno te cilje doseči s proračunom, ki bi bil omejen pri enem odstotku BDP unije, čeprav je napovedal, da bo komisija predloge omenjenih držav resno preučila. "Čudeži niso moja močna stran, očitno pa tudi držav članic ne," je v pismu zapisal Prodi.
