"Nobenega razloga ni, da bi od kateregakoli komisarja zahteval, naj prevzame politično odgovornost ter odstopi," je v nastopu pred vodstvom parlamenta in njegovim odborom za proračunski nadzor, ki je potekalo za zaprtimi vrati, dejal Prodi. Med komisarji je bil sicer najbolj na udaru Pedro Solbes, ki je pristojen za gospodarske in denarne zadeve, s tem pa tudi za statistični urad Evropske unije Eurostat.
"Dokazi kažejo, da so se nepravilnosti v Eurostatu dogajale, preden je komisar Solbes prevzel svoj položaj. Ko je bil na položaju, ga o razmerah njegov generalni direktor, ki mu je v dobri veri popolnoma zaupal, ni ustrezno obveščal. Zato ni nobenega razloga za osebno kritiko," je dejal Prodi sodeč po govoru, ki je javno objavljen. Na podoben način je zavrnil tudi možnost, da bi odgovornost prevzela druga dva v zvezi z afero omenjana komisarja - za proračun Michaele Schreyer in za administracijo Neil Kinnock.
Nepravilnosti še v prejšnjem mandatu?
Predsednik Prodi je odločno poudaril, da se njegova ekipa od prevzema položaja v drugi polovici leta 1999 intenzivno ukvarja z reformo komisije, njenih generalnih direkcij in drugih služb, torej celotnega sistema, v tem okviru pa je sprejela tudi že vrsto ukrepov, ki uvajajo nadzor in preprečujejo morebitne finančne nepravilnosti. "Trdim lahko, da se to, kar se je z Eurostatom dogajalo v 90. letih, danes ne bi moglo zgoditi," je dejal širšemu vodstvu parlamenta, v katerem so ob ožjem vodstvu tudi predstavniki vseh političnih skupin, ter omenjenemu odboru. "Delo pa še ni končano," je tudi poudaril.
Prodi je predstavil tudi tri poročila o aferi - najnovejše poročilo protikorupcijskega urada OLAF, vmesno poročilo notranje revizije ter poročilo posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila komisija. "Obseg dela komisije in njenih služb se je v 90. letih močno povečal in sklepanje pogodb z zunanjimi podjetji ter tesno sodelovanje z njimi je bilo običajno. Komisija je najprej zamižala, nato pa leta 1999 ukrepala in praksa se je prekinila. Generalni direktor Eurostata pa je z njo nadaljeval in zadeva je skrenila s tirov," je dejal Prodi.
Na nepravilnosti je po letu 2000 opozorila vrsta internih poročil in OLAF ter revizija sta ukrepala. "A celotno razsežnost in resnost afere smo dojeli šele maja 2003. Takrat je šele postalo jasno, da je v afero zapleten generalni direktor Eurostata, kar je zadevo postavilo v popolnoma novo luč," je dejal Prodi. V nadaljevanju je komisija ukrepala ter sprejela vrsto konkretnih odločitev v zvezi z afero, sistemsko pa so delovati začeli naši reformni ukrepi, uvedeni ob prevzemu položaja, je poudaril.
Odgovornost za prepozno ukrepanje je Prodi zavrnil. "Komisija je posamezne koščke sestavljanke res dobila že prej, predvsem v letu 2002, a teh je bilo premalo, da bi bilo moč sestaviti celotno sliko. Ključni deli so manjkali, predvsem nismo vedeli za vpletenost generalnega direktorja Yvesa Francheta. In notranja komunikacija je bila slaba," je pojasnil Prodi. Ob tem je ošvrknil tudi OLAF, ki je po njegovih besedah k preiskavi razmer v Eurostatu pristopil preveč "lagodno".
Če politične odgovornosti komisije ni, pa še ne pomeni, da se ob aferi ne gre česa naučiti, je svoj nastop sklenil Prodi. "Eurostat je treba popolnoma reformirati. Prav tako je treba prenoviti OLAF, ki mora biti popolnoma avtonomen in imeti jasna politična pravila. Uresničiti je treba tudi idejo o evropskem javnem tožilcu," je predsednik Evropske komisije naštel tri ključne predloge. Zdaj Prodi odgovarja na vprašanja evroposlancev, kakšen bo rezultat današnjega sestanka, pa še ni moč napovedati.
