Evropska komisija je svoj najnovejši prispevek k razpravi o prihodnji temeljiti prenovi EU potrdila zjutraj na izredni seji v Bruslju. Konvencija o prihodnosti Evropske unije, ki mora do sredine prihodnjega leta pripraviti smernice za temeljito prenovo povezave, se je v uvodu v današnje dvodnevno zasedanju v Bruslju seznanila z vizijo o prihodnji institucionalni podobi EU, vendar pa danes o njej ni razpravljala. Kot je po predstavitvi vizije napovedal predsednik konvencije Valery Giscard d'Estaing, bo konvencija o prihodnji insitucionalni podobi uradno razpravljala januarja.
Prodi ni za predsednika EU
Imenovanje predsednika EU - za to se zavzemajo nekatere večje članice povezave - bi ustvarilo več težav, kot bi jih rešilo, je poudaril Prodi. Zato komisija podpira ohranitev sedanjega sistema rotacije predsedstev EU med članicami, in sicer v primeru Evropskega sveta, sveta za zunanje zadeve, v katerem se zbirajo zunanji ministri, in odbora stalnih predstavnikov, kjer se redno sestajajo veleposlaniki članic v Bruslju, v drugih svetih pa podpira izvolitev predsednika za enoletno obdobje.
Ker pa mora EU v svetu nastopati z enim glasom, komisija predlaga oblikovanje položaja sekretarja za zunanje zadeve, je nadalje dejal Prodi. Sekretar bi bil odgovoren tako državam članicam kot tudi Evropski komisiji, katere podpredsednik bi sicer tudi bil.
Prodi se strinja z ukinitvijo soglasja
V okviru reforme sveta komisija še predlaga ukinitev obveznega soglasja pri sprejemanju odločitev. Veto je v preteklosti večkrat povsem paraliziral petnajsterico, še slabše pa bi bilo, če bi se to lahko dogajalo tudi v petindvajsterici, je dejal Prodi. Zato je treba praktično vse odločitve sprejemati z dvojno večino - za mora biti večina držav članic, ki predstavlja tudi večino prebivalstva povezave, je pristavil.
Ob tem pa se šef komisarjev zavzema tudi za krepitev lastne vloge ter s tem metode skupnosti. Predsednika komisije bi skladno z njenim predlogom izvolil Evropski parlament z dvotretjinsko večino, nato pa bi ga morale potrditi še države članice, ki bi sicer izbrale druge člane komisije. Evropski parlament bi nato potrdil še celotno ekipo.
Komisija bi bila odgovorna tako Evropskemu parlamentu in svetu, s čimer bi se okrepila njena vloga zaščitnice splošnega interesa, poudarja Prodi. Pri sprejemanju zakonodaje pa bi soodločanje postalo pravilo - vso zakonodajo predloži komisija, z večino jo sprejme svet, o njej soodloča parlament, je pojasnil. Vloga Evropskega parlamenta se mora okrepiti tudi drugje, je še menil predsednik komisije.
V želji po poenostavitvi in jasnosti pa se je komisija med drugim zavzela še za temeljno razdelitev unijine zakonodaje le v tri sklope: temeljno zakonodajo, ki jo z okrepljeno večino sprejmeta parlament in svet, zakone, ki jih parlament in svet sprejmeta s soodločanjem, ter uredbe, ki jih sprejme komisija za izvajanje zakonov. Komisija mora imeti po Prodijevih predlogih izključno pristojnost pri izvajanju unijine zakonodaje.
