11. januarja je minilo sedem let, odkar so v vojaški zapor Guantanamo na Kubi pripeljali prve zapornike. Številne organizacije, med njimi tudi Amnesty International (AI), opozarjajo na nezakonita pridržanja.
Po podatkih AI so do lanskega decembra izpustili približno 520 oseb. Trenutno naj bi bilo priprtih 250 oseb, med njimi so tudi tisti, za katere je bilo že določeno, da jih izpustijo. Številni zaporniki so poskusili storiti samomor, štirim je tudi uspelo.
V zloglasnem zaporu so zaprti tudi mladoletniki. Odgovorni ne delajo razlik med odraslimi in njimi. Zapornikom v sobah za zasliševanje zvežejo roke in noge ter jih brez vode in hrane pustijo ležati na tleh tudi več kot 24 ur. Tako zvezani in prestrašeni so prisiljeni urinirati kar po sebi. Zapornike so prisiljevali k podpisu priznanja, da so teroristi. Če kdo ni želel sodelovati, so ga pretepali in poniževali. Čuvaji naj bi uporabljali solzivec, številni se soočijo z izolacijo. Živijo v kletkah. Zasliševalci so uporabljali tudi metodo simuliranega utapljanja zaslišanca. Pentagon je januarja končno priznal, da so zasliševanja zapornikov v Guantanamu spremljale metode, ki ustrezajo definiciji mučenja.
Iz zapora poročajo tudi o gladovnih stavkah. Nekateri so že tako slabotni, da so se pazniki odločili za uvajanje prisilnega hranjenja. Zapornikom se krati tudi pravica do molitve.
Konec lanskega leta se je Murat Kurnaz odzval povabilu AI Slovenija in obiskal našo državo. V Guantanamu je bil zaprt skoraj pet let, ne da bi ga česa obtožili ali mu sodili. Napisal je tudi knjigo, v kateri je zapisal, da so ga prodali. "Za 3.000 dolarjev. Američanom. To so mi v enem od neskončno dolgih zasliševanj v Guantanamu sami potrdili." Ko so ga zaprli, je bil star komaj 19 let. Na okrogli mizi v Ljubljani je poudaril, da je v zaporu videl tudi mlajše – devet-, dvanajst- in štirinajstletnika. "V zaporu pa je veliko tudi starejših. Videl sem moške, ki so bili starejši od 80 let. Guantanamo je mesto brez pravil, je kamp za mučenje ljudi. Ne moremo govoriti o zaporu," je takrat zbranim razlagal Kurnaz.
"Najhujše, kar sem videl, je, da so tam tudi otroci. Stari devet, dvanajst let, veliko je 14-letnikov. Mučili so jih tako kot ostale. Pretepali so jih. Več let so morali preživeti v majhnih kletkah. Najstarejši pripornik je imel 105 let. Guantanamo je treba zapreti,“ pa je dejal Kurnaz. Nemec turškega rodu je o letih v Guantanamu napisal tudi knjigo.
V Ljubljani sta se leta 2006 mudila tudi Britanca Rhuhel Ahmed in Shafiq Rasul. Leta 2001 so ju zajeli v Afganistanu in ju kot domnevna terorista brez obtožnic poslali v Guantanamo. Z njima je bil tudi njun prijatelj. V zaporu so preživeli dve leti in pol. Film Pot v Guantanamo govori o njihovi izkušnji. Eden izmed njih je dejal, da od ameriške administracije ne pričakuje opravičila. "Nočem opravičila od njih. Naj si ga nekam zatlačijo,“ je dejal.
Alžirska skupina
Oktobra 2001 so bosanske oblasti priprle šest državljanov BiH alžirskega rodu zaradi suma, da so povezani z Al Kaido. Njihovi svojci so bili prepričani, da bodo kmalu izpuščeni in da gre le za napako. Vrhovno sodišče BiH je sicer razsodilo, da bi morali biti izpuščeni na prostost, vendar so jih oblasti 18. januarja 2002 predale ZDA, kar so mednarodne in lokalne organizacije za zaščito človekovih pravic močno kritizirale. ZDA so šesterico nato takoj poslale v Guantanamo.
Ameriške oblasti so nato zatrjevale, da je skupina načrtovala bombni napad na ameriško veleposlaništvo v Sarajevu. Toda ameriški tožilci so konec lanskega leta sporočili, da ne vztrajajo več pri teh obtožbah. Ameriška vlada je takrat sporočila, da je šesterica osumljena načrtovanja odhoda v Afganistan, kjer naj bi se borili na strani teroristov. Toda sodnik Richard Leon je menil, da obtožbe, ki izvirajo le iz enega vira, niso dovolj. Prav tako je menil, da nima želenih in potrebnih informacij, s katerimi bi presodil o kredibilnosti in zanesljivosti vira. Zato je ameriškim oblastem ukazal, naj takoj poskrbijo za izpustitev petih Alžircev.
“Skoraj sedem let sem bil na koncu sveta, na najbolj groznem mestu na svetu,” je po vrnitvi v domovino konec lanskega leta dejal Ait Idr Mustafa in dodal, da je popolnoma nedolžen in da ni storil stvari, ki so ga obtožili.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.