Priznanje Palestine: vzpodbuda za mirovna pogajanja ali napaka?

 Palestinski veleposlanik Salah Abdel Šafi upa, da bo Slovenija priznala Palestino še pred parlamentarnimi volitvami. Veleposlanik, ki Slovenijo pokriva z Dunaja, meni, da bi, čeprav je Slovenija majhna, slovensko priznanje Palestine lahko sprožilo verižno reakcijo v uniji, saj tudi druge države razmišljajo o tem. "Ko bi videli, da si tudi majhne države, kot je Slovenija, drznejo narediti ta korak, zakaj tega ne bi naredili tudi Irska, Portugalska ali Luksemburg," je dejal.

Šafi je spomnil, da je Slovenija podprla Palestino kot državo nečlanico opazovalko v ZN in njeno članstvo v Unescu. Prav tako je vedno glasovala za resolucije ZN, ki jasno določajo, da je Palestina država, zato je priznanje palestinske države logičen naslednji korak. Kot razume iz pogovorov s slovenskimi predstavniki, so vse "sestavine" za priznanje tu, ostaja samo še ta zelo majhen, a pomemben korak. Veleposlanik upa, da bo do priznanja prišlo pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji.

Veleposlanik je poudaril, da bi bilo priznanje zelo koristno za to, da bi lahko ponovno zagnali mirovna pogajanja z Izraelom. Glavni problem mirovnega procesa, ki s prekinitvami poteka od leta 1991, je po njegovih besedah pomanjkanje simetrije med stranema - okupatorska država in okupirana stran. S priznanjem Palestine pa bi imeli obe strani enake pogoje.

Kot je dejal Šafi, je Izrael Palestincem vedno zanikal pravico do državnosti, zato je bila državnost vprašanje na pogajanjih. S priznanjem palestinske države pa to ne bi bila več tema pogajanj, temveč bi se lahko začeli pogajati o praktičnih vprašanjih, kot so kako končati izraelsko okupacijo, časovni okvir, kaj narediti z mejami in kje jih postaviti.

Veleposlanik zavrača izraelski argument, da se Palestinci ne bodo pogajali, če bo mednarodna skupnost priznala njihovo državo. Palestinska stran se zaveda, da priznanje ne spremeni položaja na terenu, ustvari pa novo pravno stvarnost. Uradno palestinsko stališče je, da je konflikt možno rešiti samo s pogajanji, vojaška rešitev ni opcija. "Želimo se pogajati z Izraelom, vendar pod pogojem, da Izrael prizna, da smo država. Če tega ne sprejme, nima smisla," je dejal Šafi.

Izrazil je bojazen, da bo rešitev dveh držav za vedno izgubljena, če mednarodna skupnost ne bo hitro ukrepala. Izrael pa se bo po njegovih besedah znašel v težkem položaju. "Če nočete rešitve dveh držav, nam dajte državljanske pravice, enake pravice kot Izraelcem, potne liste, volilno pravico in naj Izrael in Palestina postaneta ena država," je kot hipotetično možnost omenil veleposlanik. Ob tem je dodal, da niso Palestinci tisti, ki ne želijo te rešitve, temveč Izrael. "Če nočejo ene države, v kateri bi vsi živeli enakopravno, je edina možnost rešitev dveh držav," je poudaril.

Priznanje bi bilo napaka?

Enostransko priznanje palestinske države brez neposrednih pogajanj med Izraelom in Palestinci bi bilo napaka, pa je opozoril izraelski veleposlanik v Sloveniji Ejal Sela.

Kot je poudaril, je pri priznanju palestinske države treba upoštevati kontekst. "Vsak kontekst je drugačen, samoodločba Slovenije je bila drugačna od na primer Črne gore, Vzhodnega Timorja, Kurdistana, Zahodne Sahare, Tibeta, Katalonije ali Palestine," je dejal.

"Tam, kjer ni konflikta, je vprašanje državnosti drugačno. Pri nas si vsi želimo končanja konflikta in ne nadaljevanja konflikta v drugačni obliki. Zdaj je to konflikt med Izraelom in nekaterimi terorističnimi skupinami na palestinskih ozemljih. Ne želimo si, da se konflikt nadaljuje med dvema državama. Želimo si mir in tudi oni si želijo mir," je poudaril veleposlanik, ki je na desetem obisku v Sloveniji, odkar je decembra 2016 predal poverilna pisma.

Izrael morebitnemu slovenskemu priznanju Palestine posveča več pozornosti, ker gre za zahodno demokratično državo, ki je članica EU. "Slovenija ni kot Iran in nočem užaliti nobene nedemokratične države, ki so priznale palestinsko državo," je dejal Sela.

Izrael se zaveda, da ne more računati na podporo Bangladeša, Pakistana, Irana, Kube ali Venezuele, ne glede na to, kaj bo naredil, "vi pa ste drugačni, z vami delimo enake vrednote človekovih pravic", je dejal veleposlanik.

Opozoril je, da bi slovensko priznanje Palestine pomenilo korak nazaj v odnosih med Izraelom in Slovenijo. Odnosi med državama so zelo dobri, priznanje pa bi lahko vplivalo nanje, na določenih področjih bi se poslabšali, vendar pa veleposlanik ni želel govoriti o podrobnostih, kako. V Izraelu si prizadevajo, da do priznanja ne bi prišlo in da bi se nadaljeval dialog. "V drugih primerih smo videli, da so odnosi nazadovali, da se niso nadaljevali tako, kot bi se lahko."

Kot je dejal, si bodo v Izraelu priznanje Palestine razlagali, kot da je Slovenija podprla drugo stran. "V tem primeru bomo rekli, da se je Slovenija postavila na eno stran in ne bo imela nobene vloge v mirovnem procesu," je opozoril in dodal, da se bodo humanitarne dejavnosti lahko nadaljevale, druge dejavnosti pa ne.

Veleposlanik upa, da se bodo pogajanja med Izraelom in Palestinci kmalu znova začela. Ob tem je dejal, da so v preteklosti zamudili več priložnosti za rešitev konflikta. "Nočem nikogar kriviti, vendar verjetno razumete, da krivda ni naši strani," je zatrdil.

Po njegovem mnenju je eden od razlogov za to, da se Palestinci ne vrnejo za pogajalsko mizo, tudi strah, kako se bo odzvalo palestinsko prebivalstvo. "Pogajanja pomenijo, da ne boš dobil stoodstotno vsega, kar si želiš. Ne mi, ne oni. Kompromis bo. Rešitev ne bo preprosta," je dejal.

Izraelski veleposlanik se boji, da bi priznanje Palestine slabo vplivalo na pogajalski proces in da se Palestinci ne bodo hoteli pogajati. "Zakaj bi se pogajal, če lahko dobiš nekaj brez pogajanj," se je vprašal.

Zgodovina izraelsko-palestinskega spora je sicer izjemno zapletena. Kot je za 24ur.com razložil strokovnjak dr. Bogomil Ferfila, je Izrael postavila kolektivna krivda Zahoda po genocidu nad Judi v drugi svetovni vojni. Konflikt pa traja, ker sta danes obe strani nezmožni razumeti druga drugo.

Horvat želi dodatna pojasnila

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat medtem želi podrobnejša pojasnila vlade o morebitnih posledicah priznanja Palestine, potem pa bo sklical sejo odbora na to temo. Gradivo, ki ga je vlada poslala v DZ po svoji seji v začetku marca, je praktično enako decembrskemu, zato si želi več podrobnosti. Zatrdil je, da je tako odločitev lahko sprejel, "ker gradivo ni odgovarjalo na mnoga odprta vprašanja".

Horvat je po današnji seji OZP, na kateri so se člani odbora za zaprtimi vrati ločeno sestali z veleposlanikoma Izraela in Palestine, pojasnil, da je za nadaljevanje seje odbora, ki je bila prekinjena 31. januarja, potrebno stališče vlade glede vprašanja priznanja državnosti Palestine. Vlada se je 1. marca na svoji seji zgolj "seznanila z informacijo" glede tega vprašanja, stališča pa ni zavzela.

To gradivo, ki je interne narave in ni javno, naj bi vsebovalo analizo morebitnih posledic priznanja Palestine za Slovenijo, tako z diplomatskega, gospodarskega in še kakšnega vidika. A kot je povedal Horvat, je ta analiza "praktično identična" tisti, ki jo je odbor dobil po odločitvi vlade 21. decembra lani, da se nadaljuje s procesom priznanja.

Šele ko bo odbor dobil podrobnejšo analizo, bo nova razprava smiselna, je povedal Horvat. Premier Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta sicer po omenjeni seji vlade 1. marca nakazala, da naj bi odločitev glede priznanja Palestine pravzaprav padla na seji OZP, vlada pa bi potem sprejela temu ustrezen sklep. Vendar Horvat pravi, da bo sejo odbora sklical šele, "ko bodo izpolnjeni pogoji", torej ko bodo poslanci dobili podrobnejša pojasnila o morebitnih posledicah.

Glede današnjega srečanja z obema veleposlanikoma pa je dejal, da so "dobili nekaj pomembnih informacij". "Sklepov danes ni bilo. Šlo je zgolj za pogovor z obema veleposlanikoma in ta pogovor se je izkazal za izjemno koristnega," je opisal Horvat razpravo, ki je potekala za zaprtimi vrati.

Horvat je tudi zavrnil očitke stranke Levica, da zavlačuje s postopkom. "Levica se hudo moti. OZP in jaz kot predsednik odbora nikakor ne zavlačujemo zadeve. Poleg omenjenega gradiva je ključnega pomena stališče vlade do predlaganega sklepa o priznanju. Tega pa ni," je poudaril Horvat.

"Sem pripravljen narediti vse in bom tudi delal vse v skladu z zakonom o zunanjih zadevah in v skladu s poslovnikom DZ," je poudaril Horvat. Spomnil je tudi na stališče zakonodajno-pravne službe DZ, da predlog o priznanju Palestine, ki ga je že leta 2015 v DZ podala Levica, "ni v skladu z zakonom o zunanjih zadevah".

"Predlagatelj priznanja neke države je v skladu z zakonom in v skladu z dosedanjo prakso skozi vso zgodovino samostojne Slovenije lahko izključno vlada," je poudaril Horvat.

Ali bo Sloveniji uspelo izpeljati proces priznanja Palestine do konca še pred koncem mandata DZ, se Horvat ni želel podrobneje opredeljevati. "Težko rečem. Vse je odvisno od vlade, ki ima tu v rokah škarje in platno," je menil.