Rezultati nove raziskave Inštituta za nutricionistiko, ki so bili objavljeni tudi v ugledni znanstveni reviji Nutrients, so precej skrb vzbujajoči. Glavna ugotovitev je, da ima večina živil, ki na embalaži prikazujejo otrokom privlačne elemente, pogosto izrazito manj ugodno hranilno sestavo. Privlačne vsebine se največkrat pojavljajo na žitaricah za zajtrk, sladkarijah in sladoledih.

Kot pojasnjujejo, prehrana v otroštvu zaznamuje prehranske navade v odrasli dobi, saj se že v otroštvu izoblikujejo močne preference do okusov in tudi do blagovnih znamk. Pri izboru živil imata pomembno vlogo ravno oglaševanje in način predstavljanja posameznih prehranskih izdelkov. Učinkom oglaševanja so še posebej podvrženi otroci, zlasti, kadar je način predstavljanja izdelkov takšen, da je otrokom privlačen in se z njim zlahka poistovetijo. Njihovo pozornost hitro pritegnejo različne risane figure in junaki, ki jih otroci poznajo iz risank in filmov. Različne raziskave so namreč potrdile, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom z njim privlačnejšo embalažo, saj so prepričani, da so tovrstni izdelki okusnejši in bolj zabavni od ostalih, pravijo na inštitutu. A dolgoročno ima takšno predstavljanje živil lahko škodljive vplive, predvsem kadar gre za prehranske izdelke z manj ugodno hranilno sestavo. Mednje sodijo živila z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli, ki naj jih otroci ne bi uživali pogosto oz. v večjih količinah.
Na Inštitutu za nutricionistiko so zato v okviru državnega raziskovalnega projekta "Sladkor v prehrani", ki ga financirata Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost, pregledali več kot 10.000 prehranskih izdelkov s slovenskega tržišča.
V okviru projekta so tudi vrednotili hranilno sestavo živil oziroma so se osredotočili na količino dodanih sladkorjev v živila, ki so pogosta sestavina predpakiranih živil. Njihov visok prehranski vnos poveča tveganje za zobno gnilobo, prekomerno telesno maso, sladkorno bolezen in druge zdravstvene težave.

Kar 93 % prehranskih izdelkov z manj ugodno hranilno sestavo
Kot je pojasnila Živa Lavriša z inštituta, so raziskavo izvedli na vzorcu živil, ki je obsegal več kot 10 tisoč prehranskih izdelkov, ki so bili na voljo v slovenskih trgovinah v letu 2015. Otrokom privlačne grafične elemente na embalažah prehranskih izdelkov so zasledili na dobrih 5 % izdelkov. Risani in fantazijski junaki, žive barve, otroška pisava in ostali otrokom privlačni motivi so se največkrat pojavili v skupinah živil žit za zajtrk, sledile so sladkarije ter sladoledi. Zelo skrb vzbujajoč je podatek, da ima kar 93 % prehranskih izdelkov na embalažah, ki so otrokom privlačne, manj ugodno hranilno sestavo. Pri živilih, na katerih na označbi ni bilo elementov predstavljanja otrokom, je bil delež živil z manj ugodno hranilno sestavo nižji, in sicer 73%, je še pojasnila Lavriša.
Igor Pravst z omenjenega inštituta pripoveduje, da je splošno stanje na tem področju problematično. Prepričan je, da je nujno spodbujanje živilske industrije h krepitvi spreminjanja sestave živil in izboljševanje hranilne sestave. Potrebno je reči ne zavajajočemu označevanju in oglaševanju, na drugi strani pa je pomembno tudi ozaveščanje potrošnikov.
Da je možna dobra praksa, kažejo posamezni primeri, ko so se otrokom privlačni grafični elementi nahajali tudi na živilih z ugodno hranilno sestavo. Na inštitutu staršem priporočajo, naj bodo pri izbiri živil še posebej pozorni na hranilno sestavo.
V Sloveniji je sicer oglaševanje otrokom že delno regulirano, vendar le za oglaševanje na televiziji. Na inštitutu menijo, da bi morale podobne omejitve veljati za označevanje živil. Najbolj učinkovito bi bilo, da se sprejme ukrepe harmonizirano na ravni celotne Evropske unije, so prepričani.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.