Navzkrižno lobiranje
Po besedah ameriškega državnega sekretarja Colin Powell je so ZDA zelo blizu, da za svojo resolucijo v Iraku dobijo večinsko podporo v Varnostnem svetu ZN. Računajo namreč na devet glasov podpore. Glasovanje o tej resoluciji naj bi bilo, po napovedih predlagateljic, v torek. Ob tem pa Powell ne izključuje, da se bo Francija odločila za veto, vendar bi to lahko imelo negativne posledice na bilateralne odnose med državama. "Tudi če je bila Francija ena od naših prijateljic mnogo let in bo prijateljica tudi v prihodnje, menim, da bo veto imelo hude posledice na dvostranske odnose, vsaj kratkoročno," je poudaril Powell in dodal, da v tem primeru "na mnogih koncih sveta o Franciji ne bodo imeli dobrega mnenja".
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin pa je odpotoval na turnejo po afriških državah, ki so članice Varnostnega sveta ZN, da bi pridobil njihovo podporo proti vojni v Iraku. Tudi ZDA sicer pri treh afriških državah - Angoli, Kamerunu in Gvineji - nestalnih članicah Varnostnega sveta, lobirajo za podporo.
Medtem pa je pet visokih uradnikov britanske vlade zagrozilo, da bodo odstopili s svojih položajev, če bo Velika Britanija sodelovala v napadu na Irak brez mandata ZN. Premieru Blairu naj bi podporo odreklo tudi 200 od 412 poslancev njegove laburistične stranke.
Združeni narodi umikajo opazovalce
Okoli 230 opazovalcev Združenih narodov je skupaj z 800 vojaki, zaradi nevarnosti spopada med Iračani in ameriško vojsko, začelo zapuščati demilitarizirano območje med Kuvajtom in Irakom, kjer naj bi potekal glavni del kopenskega napada na režim v Bagdadu. Ameriški marinci so v območju na kuvajtski strani podrli dele ograje pod električno napetostjo in delajo prehode za morebitno ofenzivo. Kot iz Kuvajta poroča naš vojni dopisnik Valentin Areh, so ameriške sile stopnjo pripravljenosti dvignile na stopnjo neposredne vojne nevarnosti. Ameriški poveljniki menijo, da je iraška vojska tokrat bolje pripravljena na vojno kot leta 1991, kljub temu pa ocenjujejo, da bo, po letalskih napadih, pehotni spopad trajal od dveh do treh tednov.
Bliskovita akcija s satelitsko vodenimi raketami
V primeru vojne v Iraku naj bi ameriški in britanski načrti predvidevali zavzetje Bagdada v 72 urah, in sicer z bliskovitim desantom padalcev na mednarodno letališče iraške prestolnice, poroča britanski časnik Sunday Telegraph. Operacija naj bi se začela le nekaj ur po začetku vojne. Bojna letala, oborožena s satelitsko vodenimi raketami, bodo najprej uničila objekte iraške zračne obrambe in onesposobila iraške enote, ki varujejo letališče. Nato bodo izskočili padalci, je poročal časnik. Vojna naj bi se sicer začela z izstrelitvijo manevrirnih raket, sledilo jim bo bombardiranje iz zraka in napadi na sedeže iraškega vojaškega poveljstva.
Velika Britanija in ZDA naj bi Iraku predale dokončen seznam za razorožitev, o katerem se ne bo več moč pogajati. ZDA in Velika Britanija od iraškega režima zahtevata, naj orožje s seznama uniči v prihodnjih šestih dneh, če se še hoče izogniti vojni.
Kdaj se bo morebitna vojna proti Iraku začela, še ni znano. ZDA in Velika Britanija so v petek, s podporo Španije, v Varnostni svet Združenih narodov predložile osnutek resolucije o Iraku, ki Bagdadu postavlja ultimat, da se do 17. marca razoroži, sicer mu grozi vojaško posredovanje.
