Avtorica prispevka: Tina Reberšek
Budimpešta, za mnoge Pariz vzhodne Evrope, v zadnjem desetletju spet pridobiva staro eleganco in veličastnost ter izgublja sivino železne zavese. Budimpešta se vrača v elitno evropsko družbo, torej tja, kamor je vedno spadala, pravijo Madžari. Prebivalki Budimpešte Hajnalki Balli se zdi, da širitev ne bo dobra za vso Madžarsko, vsekakor bo dobra za Budimpešto, na podeželju pa ne bo preveč rožnato.
Žal pa se mnogi bojijo, da bo imel vstop v Unijo le psihološki učinek. Madžarska je že med pogajanji za izpolnitev mastrichtskih kriterijev šla skozi boleče reforme. Kot prva med postkomunističnimi državami je zaprosila za članstvo, od tedaj pa navdušenje med ljudmi plahni. Tega ne zanikajo niti politiki.
Peter Balasz, evropski komisar z Madžarske: "Nihče več ne misli, da bomo v nebesih, da se bo zgodila fantastična sprememba. Madžarska je za članstvo zaprosila pred desetimi leti, 1. aprila 1994. Torej smo veliko princeso zaprosili za roko že pred desetimi leti."
Evropska unija kot grožnja najbolj visi nad 200 tisoč madžarskimi kmeti, ki proizvedejo okoli 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Kmetje od države, ki se bori z velikanskim proračunskim primanjkljajem, zahtevajo pomoč. V nasprotnem primeru jih bo evropski trg požrl, pravijo. Zaradi agresivne privatizacije ter izgube trgov nekdanje sovjetske zveze je službo izgubilo že na tisoče delavcev. Sledil je še udarec iz Bruslja: sedemletna omejitev na trgu dela za novinke.
Madžarska se bo morala kot novinka z najdaljšo, dobrih 1000 kilometrov dolgo zunanjo mejo z Ukrajino, Romunijo, Srbijo in Črno Goro ter Hrvaško, spopasti z navalom ilegalnih prebežnikov, vendar so, kot pravijo, na to popolnoma pripravljeni.
Na tako imenovani E-dan v noči na 1. maj bodo Budimpeščani na osrednji trg lahko prinesli stare predmete in tako simbolno odvrgli vsa bremena preteklosti. Na ta način se želijo vrniti v Evropo in jo s svojo izjemno bogato kulturo in tradicijo, pa tudi kulinariko, obogatiti.
