Avtorica prispevka: Tina Čuček
Peščene plaže, verige hotelov, množice turistov – takšna je razglednica južnega, grškega, dela Cipra, ki ga mednarodna skupnost priznava kot samostojno državo. Precej drugačna pa je podoba severnega dela otoka, s tam živečo turško skupnostjo, ki ga ni na turističnih razglednicah.
Otok je razdeljen od leta 1974, ko je po državnem udaru, zaradi katerega je grozila pridružitev Cipra h Grčiji, turška vojska zasedla približno tretjino otoka. Od takrat je severni, turški, del, ki ga kot neodvisno državo priznava samo Turčija, pod mednarodnimi gospodarskimi sankcijami.
30 let so na tako imenovani tampon coni med obema skupnostima nameščene mednarodne mirovne enote. Meja, ki na dva dela deli tudi prestolnico Nikozijo, je postala bolj prepustna šele lansko leto. Čeprav so politični predstavniki turške skupnosti zavrnili načrt združitve otoka, ga večina ciprskih Turkov podpira.
Od združitve, v podporo kateri so konec tedna na otoku množično demonstrirali, so si obetali predvsem boljše življenje.
Voditelj opozicije ciprskih Turkov Mahmet Alu Talat je prepričan, da so ljudje na otoku za premirje in proti nadaljevanju sporov med skupnostima. Kot pojasnjuje zunanji minister ciprskih Turkov Serdar Denkteš, severna polovica otoka nima direktnih letalskih in drugih komunikacijskih povezav, športnih dogodkov. "Enostavno smo odrezani od sveta," pravi Denkteš.
Potrditev združitvenega načrta na referendumih bi ciprskim Turkom prinesla tudi članstvo v Evropski uniji. To je po propadlem referendumu zagotovljeno le grški skupnosti, ki od članstva v EU pričakuje predvsem gospodarske koristi.
Večina ciprskih Grkov je doslej podpirala enotno državo, zdaj ko so praktično že v EU, pa je to navdušenje splahnelo, čeprav je mednarodna skupnost v primeru združitve je Cipru obljubila dve milijardi evrov pomoči. Grška skupnost na Cipru nima ničesar izgubiti. Turška bi lahko dobila vse ali nič. Vendar so o tem, kaj bodo dobili ciprski Turki, na referendumu odločili ciprski Grki.
