Priština zagrozila z umikom iz pogajanj z Beogradom

Ali se bodo za umik iz pogajanj odločili, je sicer odvisno od pogovorov s predstavniki Evropske unije in ZDA, je zatrdila glavna pogajalka Prištine v pogajanjih z Beogradom Edita Tahiri.  "Z mednarodno skupnostjo bomo skupaj analizirali smiselnost nadaljevanja pogajanj oziroma smiselnost prekinitve dialoga," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejala Tahirijeva. "V koordinaciji z EU in ZDA bomo sprejeli nadaljnje korake, če bo Srbija še naprej nekonstruktivna," je dodala.

Prav tako je zatrdila, da se Priština z Beogradom ne namerava pogovarjati o problematiki carinskih točk na severu Kosova. "Mednarodni faktor je že večkrat zavrnil zahteve Srbije, da bi v dialog vključili tudi vprašanje carinskih točk."

Stanje na severu Kosova je sicer trenutno relativno mirno, tamkajšnji Srbi pa kljub mrazu vztrajajo na barikadah na cestah proti mejnima prehodoma Jarinje in Brnjak na meji s Srbijo. Vztrajajo, da kosovski cariniki na teh dveh prehodih nimajo kaj iskati.

Mednarodne sile Kfor so v petek odstranile barikado pred Brnjakom, a so Srbi odgovorili s postavitvijo še večje ob sami administrativni meji s Srbijo. V Kforju so že zatrdili, da te barikade, ki je visoka okoli pet metrov, ne bodo odstranjevali, saj da je postavljena na ozemlju Srbije, še navaja Tanjug.

Kosovski Srbi so na barikadah sprostili en vozni pas za vozila Kforja, vendar pa Kfor oskrbovanje svojih enot na mejnih prehodih še vedno opravlja predvsem s helikopterji.

V Kforju zahtevajo, da bi moral prost prehod veljati tudi za pripadnike Eulexa, a Srbi tega ne dopuščajo, ker naj bi, kot trdijo, Eulex s pomočjo helikopterjev na blokirana mejna prehoda dovažal tudi kosovske carinike.

'Srbija mora spremeniti svojo politiko, če želi v EU'

V Srbiji se je medtem pojavila pobuda Liberalno-demokratske stranke (LDP) Čedomira Jovanovića, Srbskega gibanja za obnovo (SPO) Vuka Draškovića in Socialdemokratske unije (SDU) Žarka Koraća "za spremembo" srbske politike do Kosova. "Srbija mora spremeniti svojo politiko, če želi v Evropo," so pozvali v resoluciji, ki so se ji že pridružile številne manjše stranke in nevladne organizacije.

"Kosovo že vse od vojne leta 1999 in kapitulacije (Beograda) ni več pod suverenostjo Srbije," izpostavljajo pobudniki in vladi očitajo, da z zahtevami po vrnitvi Kosova podpihuje "protievropsko histerijo". Prav tako menijo, da srbske barikade na severu Kosova blokirajo tudi približevanje Srbije EU, zaradi česar Srbija decembra morda ne bo dobila statusa kandidatke, kot je to predlagala Evropska komisija.

A srbski predsednik Boris Tadić je to pobudo "za spremembo" srbske politike že zavrnil. Kot je dejal, se strinja, da "politika na Kosovu ne more biti kamen okoli vratu, vendar pa tega problema ne moremo rešiti z amputacijo dela telesa". Če bi sprejeli načrt, bi srbski narod iz Kosova v naslednjih treh desetletjih popolnoma izginil, je prepričan Tadić.

Dodal je še prepričanje, da nasprotovanje Srbije priznanju Kosova ne bo vplivalo na njeno približevanje EU. Prav tako je iluzija, da bo prišlo do pospešitve tega procesa, če bi Srbija res spremenila politiko do Kosova, je menil.

Zagotovil je tudi, da se bo sam še naprej zavzemal za vključitev Srbije v EU, vendar pa bi Srbija po njegovem mnenju s spremembo politike do Kosova pokazala tudi svojo neverodostojnost. Po njegovih besedah vsi v Evropi priznavajo, da so interesi Srbije na Kosovu legitimni in zato nihče od Beograda tudi ne zahteva, da eksplicitno prizna Kosovo.