Priseljenci preplavili ZDA

Latinskoameriški priseljenci v ZDA so v ponedeljek pokazali, da so resna politična sila, saj se je na demonstracijah pod geslom "Nacionalni dan akcije za pravice priseljencev" v podporo nezakonitim priseljencem v več kot 140 mestih v 39 zveznih državah zbralo skupaj več kot milijon ljudi. Vprašanje kakih 12 milijonov nezakonitih priseljencev v ZDA je Američane razdelilo na tiste, ki za migrante želijo legalizacijo statusa in več pravic in tiste, ki bi priseljence nagnali nazaj v domovino.

Nezakonitih priseljencev, ki se po novem politično korektno imenujejo "nedokumentirani priseljenci" se ne da pognati čez mejo brez hudih posledic za ameriško gospodarstvo, po drugi strani pa bi bila legalizacija njihovega statusa amnestija za njihov nezakonit prestop meje. Ameriško gospodarstvo te ljudi nujno potrebuje, saj so pripravljeni veliko delati za malo denarja, kar določen del ameriških politikov tudi priznava.

Med njimi je predsednik George Bush, ki želi, da kongres sprejme njegov predlog programa gostujočih delavcev. Ta predvideva, da bi ilegalnim priseljencem podelili začasni legalni status, ko bi se ta iztekel, pa bi se morali vrniti. Predlog je pisan na kožo ameriškim delodajalcem, ki potrebujejo poceni delovno silo in zvezni državi, ki jim ta delovna sila potem ne bo v dolgoročno breme za pokojnine in zdravstvo. Tiste, ki bodo zapustili državo, bo zamenjalo na milijone novih.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je lani decembra sprejel predlog zakona, ki predvideva gradnjo zidu na ameriško-mehiški meji in kriminalizacijo "nedokumentiranih priseljencev" ter vseh tistih, ki jim pomagajo, pa četudi le s hrano in vodo. Predlog je vzbudil splošno ogorčenje v latinskoameriški skupnosti v ZDA in sprožil val protestov. V senatu so pretekli teden pripravili spremenjen predlog zakona, ki nezakonitim priseljencem čez določen čas in po plačilu kazni omogoča legalizacijo statusa ter državljanstvo, vendar pa so se tako republikanci kot demokrati ustrašili političnih posledic v volilnem letu in predlog je za nekaj časa propadel.

Tokrat pa se je po besedah predsednika nacionalne koalicije za priseljence Jaimeja Contrerasa zbudil speči velikan, ki je pokazal, da mu je dovolj, da se z njim pometa. Po nedeljskih demonstracijah, na katerih se je samo v Dallasu zbralo pol milijona ljudi, je v ponedeljek izbruhnilo po vseh večjih mestih v ZDA. V prestolnici Washington se je zbralo pol milijona ljudi, ki so pozdravili demokratskega senatorja Teda Kennedyja in kardinala Theodoreja McCarricka.

Kennedy je skupaj z republikancem Johnom McCainom v senatu gonilna sila za pravične reforme imigracijske zakonodaje, McCarrick pa zastopa katoliško cerkev, ki je gonilna sila upora proti predlogu predstavniškega doma in njeni dostojanstveniki so že napovedali, da zakona ne bodo upoštevali, če bo ostal tak, kot ga predlaga predstavniški dom. Zavrnitev pomoči ljudem v stiski je namreč v popolnem nasprotju s krščanskimi načeli. Ameriški sindikati pa si prav tako želijo izboljšanje statusa nezakonitih priseljencev, ki bi z legalizacijo dobili tudi večje pravice in plače, kar pomeni tudi večje plače za ameriške delavce.

Za Washingtonom se je okrog 200.000 ljudi zbralo v Phoenixu v Arizoni, v New Yorku pa je pred mestno hišo prišlo kakih 125.000 ljudi. Nagovorila jih je demokratska senatorka Hillary Clinton in obljubila, da bo senat sprejel pravičen predlog zakona. Okrog 40.000 ljudi je protestiralo v Atlanti, demonstracije pa so potekale tudi v Philadelphiji, Pittsburgu, Houstonu, Chicagu, Indianapolisu, Seattleu in drugje po ZDA.

Demonstracije je tokrat opazil tudi predsednik Bush, ki je izjavil, da gre očitno za pomembno vprašanje, o katerem imajo ljudje močna čustva. Množičnost udeležbe na demonstracijah je daljnovidne politike obeh strank prepričala, da se ne gre več šaliti in da je najhitreje rastoča manjšina v ZDA, to so priseljenci iz Latinske Amerike in njihovi potomci, vse bolj upoštevanja vreden politični dejavnik.