"Mislim, da lahko govorim v imenu vseh prisotnih, da smo si oddahnili!“ S temi besedami je indonezijski minister za okolje Rachmat Witoelar pohvalil odločitev Avstralije, da vendarle ratificira Kjotski protokol. Novi avstralski premier Kevin Rudd je takoj po prevzemu vodenja vlade podpisal dokumente, izpolnil eno svojih predvolilnih obljub in nakazal, da bo njegova okoljska politika povsem drugačna od tiste, ki jo je vodil njegov predhodnik John Howard. Združene države pa so ostale same - so še edina velesila, ki se upira ratifikaciji protokola.
Witoelar je s pohvalo Avstraliji - sledil ji je spontan aplavz prisotnih - odprl okoljsko konferenco Združenih narodov, ki poteka na indonezijskem Baliju. Predstavniki okoli 190 držav poskušajo doseči nov sporazum glede ukrepov za zmanjševanje učinka podnebnih sprememb po letu 2012, ko se konča prvo obdobje obveznosti Kjotskega protokola.
Da mora svet ukrepati, se strinjajo vsi, po pričakovanjih pa se bo zapletlo pri izvedbi. Dogovoriti se namreč morajo, kdo in kako bo financiral uvajanje čistejše tehnologije, kakšno breme naj nosijo države v razvoju, ki čutijo najhujše posledice podnebnih sprememb, kakšni bodo dovoljeni izpusti toplogrednih plinov in kako omejiti izsekavanje gozdov.
Evropska unija pri tem zagovarja stališče, da je čas za ambiciozne odločitve. Sama se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov pod nivo iz leta 1990. Združene države namesto Kjotskega protokola zagovarjajo svoje ukrepe proti proti podnebnim spremembam, medtem ko Indija in Kitajska, ki hitro postajata največji onesnaževalki, nočeta, da bi okoljske zaveze ovirali njun industrijski razvoj.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.