'Pripravljeni smo izkoreniniti zaroto'

Protestnike so obtožili, da so njihova dejanja v nasprotju z vero in kontrarevolucionarna. "Parlament želi, da pravosodni in obveščevalni organi aretirajo tiste, ki žalijo vero, in brez zadržkov odredijo najvišjo možno kazen," piše v izjavi, ki jo je na iranski televiziji prebral predsednik parlamenta Ali Laridžani. Kakšna naj bi najvišja kazen bila, niso navedli.

Do opozicijskih voditeljev, ki skupaj z množicami protestnikov zavračajo junijsko vnovično izvolitev Mahmuda Ahmadinedžada na predsedniški stolček, saj naj bi do nje prišlo s prevarami, so bili iranski poslanci milejši. "Pričakujemo, da bodo gospodje, ki so se glede volitev pritoževali, zbudijo in jasno ločijo svojo pot od tega zlobnega gibanja," piše v izjavi.

Kritizirali Obamo

Iranski poslanci so napadli tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo zaradi njegove izjave v prid "tej skupini, ki je na (šiitski praznik) ašura zagrešila protiverska dejanja". Ta po mnenju parlamentarcev spominja na njegovega predhodnika Georgea Busha. "Takšna hvala vam ni v čast, hkrati pa zaradi nje sistem deluje še bolj odločno," so navedli.

Obama je v ponedeljek od Irana zahteval, naj izpusti pridržane protestnike, iransko opozicijo pa je nagovoril z besedami, da je zgodovina na njeni strani. Ravnanje iranskih oblasti so kritizirale tudi številne druge zahodne države. Zato je iranski zunanji minister Manušer Motaki danes zahodne države posvaril, naj ne podpirajo "vandalske manjšine", ki ne priznava demokratičnih volitev. Še posebej se je obregnil ob britansko vlado, ki naj bi širila laži. Zaradi tega bodo v Teheranu na zagovor poklicali britanskega veleposlanika, ki naj bi mu v prihodnje sledili tudi veleposlaniki drugih držav.

Odločno proti nasprotnikom

Iranska revolucionarna garda in islamska milica Basidž pa sta v ponedeljek sporočili, da sta pripravljeni ukrepati proti Ahmadinedžadovim nasprotnikom. Kot sta navedli, "sta polno pripravljeni, da, če bi bilo potrebno, izkoreninita zaroto". Iranska revolucionarna garda je na čelu iranskih oboroženih sil, milico Basidž (Mobilizacija) pa tvorijo prostovoljci, zagrizeni podporniki iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja.

Že pred poslanci ter gardo in milico je več iranskih politikov najbolj trde linije zahtevalo zatrtje opozicijskega gibanja. Iranske oblasti pa so za sredo pozvale k shodu v Teheranu, na katerem bodo ljudje protestirali proti tistim, "ki niso spoštovali vrednot ašure".

Številne aretacije

Opozicijska spletna stran Džaras je medtem poročala, da so po zadnjih protestih iranske oblasti aretirale več uglednih posameznikov, med katerimi naj bi bila sestra Nobelove nagrajenke za mir Širin Ebadi, predavateljica na teheranski zdravstveni šoli Nušin Ebadi, ter novinar Mašalah Šamsolveazin. Ebadijevo naj bi aretirali v ponedeljek zvečer, domnevno zaradi dejavnosti svoje sestre, saj sama ni dejavna v politiki.

Je pa omenjena spletna stran zanikala govorice, da naj bi oblasti aretirale tudi nekdanjega iranskega predsednika Mohameda Hatamija. Opozicijske spletne strani so sicer že v ponedeljek poročale, da so aretirali več pomočnikov opozicijskega voditelja Mira Hoseina Musavija. Med osmimi uradnimi smrtnimi žrtvami nedeljskih protestov je bil tudi 35-letni Musavijev nečak.