'Pripravljeni smo iti daleč, da dosežemo mir'

Prvi sestanek v nizu mirovnih pogajanj med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abbasom je minil z dogovorom o nadaljnjih sestankih. Prvič se bosta voditelja tako spet sestala 14. in 15. septembra, nato pa spet vsakih 14 dni.

Tako je po sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, povedal posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod George Mitchell, ki je sestanek označil kot konstruktiven. Tako palestinski predsednik kot izraelski premier sta po besedah Mitchella resna in predana cilju.

Obe strani naj bi do naslednjega srečanja pripravili okvir za trajni mirovni sporazum, srečanje pa bo najverjetneje v Egiptu, natančneje v letovišču Šarm el Šejk ob Rdečem morju.

Mitchell je še povedal, da bo okvir za mirovni sporazum zajemal temeljne kompromise, ki so potrebni za dosego trajnega mirovnega sporazuma. Med spornimi vprašanji so vprašanje statusa Jeruzalema, palestinski begunci, zaporniki in meje bodoče palestinske države.

Ali sta Netanjahu in Abbas res tako predana, bo pokazal čas. Prvi pokazatelj bo že 26. september, ko poteče izraelski moratorij na gradnjo naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Abas je v Washingtonu Netanjahuja večkrat opozoril, da se bo težko pogajati naprej, če se moratorij ne podaljša. Netanjahu pa je v torek dejal le, da bo moratorij potekel, kot je bilo predvideno.

Pogajanja otvorila Clintonova

Pred začetkom pogajanj je bilo sicer slišati številne zaveze in pohvale. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je v Washingtonu odprla neposredna mirovna pogajanja med Izraelom in Palestino, je dejala, da je že prisotnost predstavnikov obeh strani korak proti miru. "S tem, da ste danes tukaj, ste naredili že pomemben korak k osvoboditvi obeh narodov iz okov zgodovine, ki jih ne moremo spremeniti, in k prihodnosti miru in dostojanstva.“

Medtem ko je Netanjahu izpostavil, da je najpomembnejša varnost Izraela, je Abbas priložnost izkoristil za to, da je Izrael pozval k prekinitvi gradnje naselbin na spornem območju in k umiku embarga nad Gazo. Dejal je, da ga opogumlja, da so imeli že več krogov pogajanj in je pot do miru jasna ter zapisana v odločitvah Varnostnega sveta ZN, EU ter Bližnjevzhodne četverice. Poudaril je, da bodo reševali vsa vprašanja, vključno z izpustitvijo palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. Zatrdil je, da je njihova zaveza miru trdna ter napovedal aretacije krivcev za zadnje napade na Izraelce.

"Tako, kot vi od nas pričakujete priznanje države Palestincev, mi od vas pričakujemo priznanje Izraela kot države Judov, ki bo spoštovala vse pravice manjšin," pa je Abasu povedal Netanjahu.

Uspeh pogajanj je po besedah Clintonove v nacionalnem interesu ZDA, ki pa ne morejo in ne bodo vsilile rešitve. Zaveda se, da bodo nasprotniki miru skušali proces sabotirati, vendar pa meni, da lahko z vztrajnostjo v letu dni rešijo vsa odprta vprašanja in končajo desetletja sovraštva v regiji. Ljudem iz regije Bližnjega vzhoda je sporočila, da so oni tisti, ki bodo na koncu odločili o lastni prihodnosti.

V mednarodni skupnosti vlada optimizem

Kljub incidentu, ki je zaznamoval začetek mirovnih pogajanj, je bila mednarodna skupnost ob začetku pogovorov optimistična glede začetka reševanja bližnjevzhodnega vprašanja.

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki Moon je tako obe strani pozval, naj na pogajanjih pokažeta resnost, prožnost in pragmatizem. "Zelo sem opogumljen in vesel ob neposrednih pogovorih v bližnjevzhodnem mirovnem procesu," je dejal Ban na Dunaju po srečanju z avstrijskim zunanjim ministrom Michaelom Spindeleggerjem.

"Vem, da to ne bo enostaven proces – lahko, da bo zelo težak in lahko, da ga čakajo ovire – vendar si moramo močno prizadevati, da bi se izognili vsem tem nepričakovanim političnim ali varnostnim oviram," je še dodal Ban pred začetkom pogajanj v Washingtonu.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je medtem čestitala ameriškemu predsedniku Baracku Obami, ker mu je uspelo znova zagnati mirovna pogajanja. Ob tem je izrazila upanje, da bodo pogovori prinesli vidne rezultate v letu dni.

Upanje v uspeh izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanja je danes izrazil tudi papež Benedikt XVI., ki se je v svoji rezidenci v Castel Gandolfu srečal z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom.

O bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih sta danes na srečanju v Londonu govorila tudi zunanja ministra Velike Britanije in Nemčije, William Hague in Guido Westrewelle. "Pozivamo vse vpletene strani, naj ustvarijo okoliščine, ki bodo omogočile uspeh teh mirovnih pogajanj," je dejal Westerwelle. Kot je poudaril, so pogovori "priložnost", vendar pa začetek pogovorov "ne pomeni nič več kot to".

Westerwelle je še dejal, da nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnjih 12 mesecih, je pa zagotovil polno podporo Nemčije vsem, ki sodelujejo v tem procesu.

Hague pa je poudaril zgodovinski pomen pogovorov v Washingtonu in zagotovil, da bo njegova vlada naredila vse, da bi sprti strani dosegli trajen mir, ki bo temeljil na oblikovanju dveh držav.

'Vsi ste očetje'

Ameriški predsednik Barack Obama je medtem v sredo v Beli hiši zbrane voditelje z Bližnjega vzhoda spomnil, da imajo novo zgodovinsko priložnost za dosego miru med Izraelom in Palestinci, in jih vprašal, ali imajo dovolj modrosti in poguma za pot miru.

Obama je še dejal, da previdno upa na uspeh, in dodal, da so vsi zbrani voditelji v Washingtonu očetje, zato se morajo vprašati, kakšen svet želijo zapustiti otrokom in vnukom. Ponovno je opozoril, da podobne priložnosti za dosego miru morda ne bo spet kmalu.

Prejšnja neposredna pogajanja med Palestinci in Izraelci so propadla decembra 2008, Obama pa je potreboval 20 mesecev, da je strani spet spravil za pogajalsko mizo.