Zahodni svet se je ostro odzval na najnovejše izjave iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je danes dejal, da je množično uničevanje Judov v koncentracijskih taboriščih v času nacističnega režima "mit, ki ga je Zahod izrabil za ustanovitev judovske države v srcu islamskega sveta". Izjavo so med drugim obsodili Evropska komisija, Nemčija, Francija, Poljska in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
"Ahmadinedžad s svojimi izjavami dokazuje, da ne gre skupaj z mednarodnimi normami in mednarodno spodobnostjo", je izjavil tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Mark Regev. "Upamo, da bodo ti skrajni predlogi iranskega predsednika odprli oči mednarodne skupnosti in razpršili vse iluzije o tem režimu," je dodal.
Izrael se pripravlja na jedrsko grožnjo
Izrael se pripravlja, da bo v primeru ogroženosti pripravljen odgovoriti z jedrskim orožjem. V zadnjih mesecih je izraelsko vojaško letalstvo bogatejše za nova ameriška vojna letala, ki lahko gorivo načrpajo v zraku in dosežejo Iran. Tudi z Nemčijo je Izrael sklenil pogodbo o gradnji podmornic, ki jih je mogoče prilagoditi za izstreljevanje jedrskih raket.
Še v decembru naj bi se znova pogajali o iranskem jedrskem programu. Toda Teheran je svojo nepripravljenost na pogovore pokazal z napovedjo, da bo zgradil še več jedrskih reaktorjev in nabavil 30 ruskih raket zemlja-zrak tipa Tor-M1. Zagotovilom iranskem vlade, da njen jedrski program služi izključno proizvodnji električne energije, Tel Aviv in Washington ne verjameta.
Izraelska vlada poudarja, da preventivni vojaški udarec, namenjen iranskim jedrskim napravam, ni predviden. Kljub temu visoki izraelski predstavniki sodelujejo v razpravi o morebitni vojaški akciji, ki bi jo izvedel Izrael ali pa v navezi z ZDA.
Bombardiranje jedrskih naprav je premalo
Zgolj bombardiranje, podobno uničenju iraškega reaktorja v gradnji leta 1981, po mnenju izvedencev ne bi dalo želenega učinka. "Tokrat ni cilja, ki bi ga bilo mogoče poiskati na zemljevidu in nadenj poslati dva lovca F-15, da bi bil problem rešen," je povedal Itamar Jaar, namestnik predsednika izraelskega varnostnega sveta.
Razpravo sta v Izraelu podžgala dva dejavnika: ponovni protisemitski izpad iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada ter vztrajanje Teherana, da bo izpeljal svoj jedrski program, ki vključuje tudi bogatitev urana. Teheran na izraelskem ozemlju tudi sicer aktivno podpira teroristični organizaciji Hizbolah in Islamski džihad.
Razmerje medsebojnega sovraštva
Odnosi med Izraelom in Iranom so že več kot 25 let na ravni medsebojnega sovraštva. Pred islamsko revolucijo ajatole Homeinija v letu 1979 je Izrael skupaj z ZDA podpiral iranskega voditelja šaha Rezo Pahlavija. Po njegovem padcu je islamski verski skrajnež Homeini imenoval Izrael "majhni satan", ZDA pa "veliki satan".
Ahmadinedžad je danes izjavil, da so zločine nad Judi zagrešili Evropejci in da bi morale ZDA in Kanada odstopiti del svojega ozemlja, na katerem bi ustanovili judovsko državo. Že oktobra letos je Ahmadinedžad javno predlagal, da bi Izrael "izbrisali z zemljevida", judovsko državo pa naj bi preselili na ozemlje Nemčije in Avstrije.
Evropski odzivi: Šokantne in nesprejemljive izjave
Evropska komisija je v Bruslju sporočila, da so takšne izjave povsem nesprejemljive. "Menimo, da Iran škodi svojim lastnim interesom s takšnimi izjavami," je sporočila tiskovna predstavnica komisije Emma Udwin.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je Ahmadinedžadove izjave označil za "šokantne in nesprejemljive". "Ne morem skriti dejstva, da bo to vplivalo na dvostranske odnose in možnosti za pogajanja o jedrskem vprašanju," je ocenil Steinmeier.
"Iran je treba osamiti na mednarodni ravni," je dejal evropski poslanec nemških Zelenih Daniel Cohn-Bendit, ob tem pa bi bila primerna tudi "izključitev s svetovnega nogometnega prvenstva".
Tudi Francija je izjave obsodila in ocenila, da ne bodo prispevale k vzpostavljanju ozračja zaupanja med Iranom in mednarodno skupnostjo.
