
V Washingtonu se najbolj bojijo napada z virusom črnih koz, zato so v zadnjem mesecu že cepili del vojske in zdravstvenega osebja. Članice Evropske unije pa so za zdaj dosegle le dogovor o usklajenem ravnanju v morebitnem biokemičnem terorističnem napadu.
Združene države poskušajo katastrofalne posledice morebitnih napadov z biološkim orožjem preprečiti tudi s temeljitimi pregledi vse pošte, namenjene državnim ustanovam. Ravno vladni uslužbenci so bili namreč po napadih 11. septembra glavni naslovniki pošiljk z bakterijami antraksa. Konec leta 2001 se je z omenjeno bakterijo okužilo 28 ljudi, pet oseb pa je umrlo.

Te dni je ameriško javnost znova zajela panika, tokrat zaradi izginulih epruvet z bakterijami črne kuge. Izkazalo se je, da je okoli 30 vzorcev smrtonosnih bakterij skril kar sam vodja znanstvenega centra v zvezni državi. Kot je povedal Lupe Gonzales, iz zveznega preiskovalnega urada, pa so našli vse izginule epruvete in menijo, da javnost ni več ogrožena.
Veliko nevarnost pa po mnenju ameriške administracije predstavlja prav morebitni teroristični napad z virusom črnih koz. Zato so začeli s preventivnim cepljenjem.

Do konca februarja naj bi cepivo vbrizgali že 500 tisoč ameriškim vojakom, čeprav že 25 let staro cepivo, ki ga uporabljajo, ni najbolj zdravstveno varno.
Preventivno cepljenje proti črnim kozam napovedujejo tudi v Veliki Britaniji, od koder poročajo o novih aretacijah v zvezi z odkritjem sledi biološkega strupa ricin – ki sodi med najbolj strupene naravne pline - v enem od londonskih stanovanj.
Evropska unija naj bi bila sicer po mnenju analitikov zelo ranljiva za napade z biološkim orožjem. Delovanje bolnišnic, reševalnih ekip in obveščevalnih služb namreč ni usklajeno. Spremembe napovedujejo šele za prihodnje leto, ko bo začel v Bruslju delovati opazovalni in informacijski center.