Mirni protesti
Sinoči je nekaj sto protestnikov izzivalo policijski odlok in se odpravilo proti centru Johanesburga. Demonstranti so vzklikali protiglobalistična gesla, parole proti vrhu in južnoafriški vladi. Policija jih je razgnala, enega protestnika pa so aretirali. Po veljavnih južnoafriških zakonih morajo protestniki dobiti dovoljenje za sodelovanje na pohodu.
Pred večernimi demonstracijami je policija v bližini južnoafriškega mesta Cape Town zaradi vdora na prostor, kjer je gibanje prepovedano, že aretirala 12 aktivistov organizacije Greenpeace, ki so miroljubno protestirali pri jedrski elektrarni Koeberg na zahodni obali države. Med aktivisti so bili državljani Nizozemske, Libanona, Anglije, Argentine, Nove Zelandije, Kanade, Španije, Mehike in Avstralije. Namen aktivistov Greenpeace je bil sporočiti vladam, da jedrska tehnologija ni primerna za pridobivanje energije, ker okolju predstavlja preveliko grožnjo. Obenem Greenpeace zahteva, da se 250 milijard dolarjev, ki se letno porabijo za "nečiste" vire energije, preusmeri v alternativne vire energije.
Številčna udeležba v Johanesburgu
Vrh bo združil voditelje in ministre več sto držav, predstavnike različnih organizacij ZN, lokalnih oblasti, poslovnih znanstvenih, nevladnih in drugih skupin. Približno 65.000 udeležencev vrha bo v naslednjih desetih dneh poskušalo najti odgovor na enega največjih izzivov 21. stoletja: kako doseči trajno gospodarsko rast brez uničujočih posegov v okolje.
Ministrskega dela zasedanja, ki bo od 2. do 4. septembra, se bo udeležil tudi slovenski minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, ki bo skupaj s predsednikom vlade Janezom Drnovškom predstavil slovensko poročilo o trajnostnem razvoju. V slovenski delegaciji bodo sicer še po en predstavnik občin in nevladnih organizacij, slovensko gospodarstvo pa bo zastopal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Vrh v Riu ni izpolnil pričakovanj
Vrh v Johannesburgu, imenovan tudi Rio+10, je organiziran deset let po svetovni konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru, na kateri so bila sprejeta načela trajnostnega razvoja in Agenda 21 kot svetovni akcijski načrt za uresničevanje teh načel. Kljub obetavnim ciljem pa je konferenca v Riu uresničila le peščico pričakovanj, saj zanje ni bilo dovolj politične volje.
Med drugimi so udeleženci v Riu postavili temelje za znižanje emisij toplogrednih plinov, ki so jih nato leta 1997 oblikovali v Kjotskem protokolu. Države podpisnice protokola - Slovenija ga je podpisala leta 1998, ratificirala pa junija letos - so se zavezale, da bodo do leta 2012 za 5,2 odstotka zmanjšale raven emisij toplogrednih plinov, zabeleženih leta 1990. Za uveljavitev protokola je potrebna ratifikacija najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov. Doslej ga je ratificiralo 79 držav, ki so skupaj odgovorne za 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov.
Ameriško delegacijo bo vodil državni sekretar Colin Powell -, je že pred časom dejal, da bi uveljavitev Kjotskega protokola slabo vplivala na ameriško gospodarstvo. Prilivi v gospodarstvo naj bi se znižali za 400 milijard dolarjev, poleg tega pa bi več milijonov ljudi ostalo brez zaposlitve.
Odstop ZDA od Kjotskega protokola je vrgel senco tudi na vrh v Johannesburgu. Do protokola sta zaradi ameriškega odstopa zadržani tudi Avstralija, druga največja izvoznica premoga na svetu, in z energijo bogata Kanada. Protokola prav tako še vedno niso ratificirale Rusija, Nova Zelandija in Poljska.
Mnogi verjamejo v uspeh vrha
Politični veljaki in preostali udeleženci si bodo morali tokrat zadati uresničljive cilje, za katere bo dovolj politične volje. Sodeč po sklepnih pripravah v indonezijskem Baliju junija letos je uspeh vrha v Johannesburgu še vedno negotov. Stališča držav glede trajnostnega razvoja so namreč različna; nekatere države so pri njegovem uresničevanju zelo aktivne, druge pa ne.
Na vrhu naj bi se postavili temelji "čistega" gospodarskega razvoja v 21. stoletju, ki je po mnenju mnogih zadnja priložnost za zaščito našega planeta. Vprašanja v zvezi z gospodarsko globalizacijo, urbanizacijo in podnebnimi spremembami so se namreč od vrha v Riu močno zaostrila.
