Princesa nacizma je po vojni delala za nemško obveščevalno agencijo

Hči enega najbolj zloglasnih nacistov je po drugi svetovni vojni delala za nemško obveščevalno agencijo (BND) kot tajnica. Gre za hčerko Heinricha Himmlerja, zloglasnega vodjo nacističnih enot SS.

V tedanji zahodni Nemčiji oziroma Zvezni republiki Nemčiji, ki je nastala po koncu druge svetovne vojne in je obstajala do združitve zahodne in vzhodne Nemčije leta 1990, je od leta 1961 in 1963 delala pod imenom Gudrun Burwitz.

Opravljala je delo tajnice v uradu BND v Pullachu na Bavarskem. Čas njenega odhoda iz BND pa sovpada z uresničevanjem sprememb pri prepoznavanju in ravnanju s sodelavci, obremenjenimi z nacizmom.

Nikoli se ni distancirala od očetovih zločinov 

Himmlerjeva hči je vse do pozne starosti ostala zelo aktivna v skrajno desnih krogih. Sodelovala je v nacističnih pohodih. Nikoli se ni distancirala od zločinov očeta in je vztrajno zanikala holokavst, zaradi česar je postala znana tudi kot "princesa nacizma", poroča Independent.

Burwitzeva naj bi se rodila leta 1929, nekateri nemški mediji poročajo, da je umrla v teh dneh, medtem ko Independent poroča, da je umrla že prejšnji mesec.

V poznejših letih svojega življenja je prevzela aktivno vlogo v organizaciji Stille Hilfe oziroma Tiha pomoč, ki je podpirala nekdanje člane SS, ki so bili aretirani zaradi zločinov proti človeštvu. Podpirala naj bi tudi sodobna neonacistična gibanja.

So po vojni sodelovali z nacističnimi zločinci?

Da je Burwitzova delala za obveščevalno agencijo, sploh ni tako presenetljivo, kot se morda zdi. V dneh po drugi svetovni vojni si je pomemben pripadnik SS tlakoval pot med nemške obveščevalce. Reinhard Gehler, nemški obveščevalec na vzhodni fronti med drugo svetovno vojno, se je po porazu Nemčije predal Američanom in jim pri tem ponudil svoje izkušnje in vohune v boju proti komunistični Sovjetski zvezi. Leta 1946 se je vrnil v zahodno Nemčijo, kjer je vzpostavil organizacijo Gehler Organization, ki je v času hladne vojne aktivno sodelovala s Cio in zvezo Nato v boju proti komunističnemu vzhodnemu bloku.

Organizacija je delovala do leta 1956, ko jo je nadomestila BND. A v času svojega delovanja je organizacija zaposlovala vsaj 100 nekdanjih častnikov SS in gestapa. Med njimi sta bila tudi Alois Brunner, ki naj bi v taborišča in posledično v smrt poslal kar 100.000 judov, in Emil Augsburg. Tega je ameriška Cia leta 1952 opisala kot "iskrenega in idealističnega" ter nepristranskega, čeprav je bil na Poljskem iskan zaradi načrtovanja usmrtitev judov in drugih "sovražnikov rajha". Zavezanost nekdanjih pomembnih članov nacistične Nemčije boju proti komunizmu je očitno presegla vse skrbi glede njihove preteklosti in vpletenosti v nacistične zločine.

Heinrich Himmler velja za eno najpomembnejših oseb Tretjega rajha in desno roko Adolfa Hitlerja. Postal je organizator holokavsta, kot ustanovitelj in poveljnik nacističnih koncentracijskih taborišč je odgovoren za smrt najmanj šestih milijonov ljudi, večinoma judov. Po vojni so ga aretirali Britanci. Skupaj s preostalimi nemškimi vodjami bi moral pred sodišče, a je pred tem storil samomor. 23. maja 1945 je med zdravniškim pregledom pregriznil kapsulo cianida, skrito med zobmi. Pokopali so ga v neoznačen grob ob cesti.