Kot je razkrila tamkajšnja policija, so bili hotelski gostje v Južni Koreji tarča nepridipravov, ki so jih na skrivaj snemali med bivanjem v hotelskih sobah, posnetke pa strankam za določeno plačilo v živo prenašali na spletu.
Zaradi odmevnega škandala so pristojne oblasti aretirale dva moška, dva pa še preiskujejo. Skrivno snemanje se je dogajalo v 42 sobah, 30 nastanitvah in v kar desetih mestih po državi.
Glede na trenutne ugotovitve policije, dokazov, da bi pri tem sodelovali tudi lastniki hotelov, ni. Po poročanju ameriškega CNN gre v konkretnem primeru za manjše hotele oziroma motele. Kamere so bile skrite v digitalnih televizijskih vmesnikih, vtičnicah in v nosilcih za sušilnike za lase, posnetki pa so bili predvajani na spletu, je pojasnila Nacionalna preiskovalna agencija.
Spletna stran je imela več kot 4000 članov, od katerih jih je 97 plačevalo mesečni dostop do dodatnih storitev, kot je na primer možnost ponovnega predvajanja prenosov v živo.
"V preteklosti smo že obravnavali podoben primer, ko so bile kamere nameščene na skrivaj, posnetki pa spremljani dosledno, vendar se je prvič zgodilo, da smo zasledili, kje so bili videi na internetu predvajani," je sporočila policija.
V Južni Koreji imajo sicer resne težave z nameščanjem skritih kamer in nezakonitim snemanjem. V letu 2017 je bilo pristojnim organom prijavljenih več kot 6400 primerov nezakonitega snemanja. Samo za primerjavo: še v letu 2012 je bilo podobnih primerov okoli 2400.
V preteklem letu je ulice Seula in drugih mest zasedlo več deset tisoč žensk, ki so protestirale proti podobnim dejanjem pod sloganom "Moje življenje ni tvoja pornografija" in zahtevale ukrepanje s strani oblasti.
Uradni Seul se je na to odzval tako, da je imenoval posebno skupino inšpektoric, ki redno opravljajo oglede približno 20.000 mestnih javnih stranišč, da bi ugotovile morebitno prisotnost skrivnih kamer. Omenjen ukrep je naletel na številne domače kritike v smislu, da gre za zelo površen odziv na globlji družbeni problem.
Lee Dži So, računalniška strokovnjakinja, ki ženskam nudi pomoč pri iskanju fotografij na spletu, posnetih brez njihovega soglasja, je za CNN povedala, da v njenem podjetju zaznavajo porast povpraševanja po omenjenih storitvah. "Največkrat od strank slišimo srce parajoče stavke v smislu: ’želim si umreti’ ali ’ne morem zapustiti lastne hiše’. Ko se žrtve skrivnih snemanj srečajo z ljudmi na ulici, imajo občutek, da jih vsi prepoznajo," je dejala.
Januarja je bil sicer solastnik južnokorejske pornografske spletne strani obsojen na štiri leta zapora, sodišče pa mu je naložilo tudi 1,26 milijona dolarjev kazni (približno 1,1 milijona evrov) Spletna stran Soranet, ki je od lani nedelujoča, je bila sicer priljubljeno spletno mesto za nalaganje videoposnetkov in fotografij, posnetih s skritimi kamerami.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.