Nemško protimuslimansko gibanje Pegida je danes odpovedalo ponedeljkov shod v Dresdnu zaradi groženj islamskih skrajnežev z napadom na shod. Glede na navedbe obveščevalnih virov naj bi skrajneži pripravljali atentat na enega vodilnih članov Pegide, Lutza Bachmana.
Gibanje Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda (Pegida), ki nasprotuje muslimanskim priseljencem v Evropi, se je začelo oktobra v Dresdnu in doslej dobilo številne podpornike, tudi drugod po Evropi. V Dresdnu so se na shodih zbirali vsak ponedeljek, na začetku le nekaj sto, v zadnjih tednih pa že rekordnih 25.000. Po vsej Nemčiji pa jih je bilo preko 100.000.
V ponedeljek naj bi v Dresdnu potekal že 13. shod Pegide, ki pa ga je skupina danes odpovedala. "Ker bi napad verjetno pomenil številne ranjene in ker jemljemo našo odgovornost za varnost udeležencev shoda zelo resno, smo bili prisiljeni, da po pogovorih z obveščevalnimi službami in policijo shod odpovemo," so sporočili organizatorji Pegide preko družbenega omrežja Facebook.
Namesto udeležbe na shodu so privržence pozvali, naj v ponedeljek raje prižgejo sveče na oknih svojih stanovanj in izobesijo nemške zastave.
Ponedeljkovemu shodu Pegide v Dresdnu naj bi zagrozili islamski skrajneži. Tudi tednik Spiegel je v petek poročal, da so tuje obveščevalne službe prestregle pogovore "znanih džihadistov" o možnih napadih na demonstracije Pegide.
Nemška policija je zaradi grožnje Pegidi za ponedeljek prepovedala vsa javna zborovanja na prostem v Dresdnu. Tamkajšnja mestna policija je od deželnih in zveznih kolegov namreč dobila informacije, ki so nakazovale "na konkretno grožnjo" proti Pegidi.
V obvestilu o 24-urni prepovedi shodov je policija razkrila, da so se pojavili pozivi, naj se potencialni napadalci pomešajo med protestnike in ubijejo organizatorje shoda iz Pegide.
A ker ni nobenih posameznih osumljencev, policija v Dresdnu ni našla nobene druge možnosti, kot da začasno omeji ustavno pravico svobodnega zborovanja v mestu.
Pegida sicer s svojim zavzemanjem proti priseljevanju in proti islamu v Evropi skrbi tudi za močna nasprotovanja. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel se je izrekla proti Pegidi in poudarila, da Nemčija ni protimuslimanska in da je islam tudi del Nemčije. Ob shodih Pegide običajno prihaja tudi do nasprotnih shodov proti nestrpnosti in ksenofobiji. Tudi na teh shodih se zbira več tisoč ljudi.
Britanke, ki so se pridružile IS, vzpodbujajo druge ženske k terorizmu
Britanke, ki so odpotovale v Sirijo, da bi se pridružile Islamski državi (IS), zdaj vzpodbujajo druge ženske v Veliki Britaniji, da bi izvajale teroristične napade na domačih tleh, poroča Guardian na svoji spletni strani.
Vlogo Britank pri džihadistkah so razkrili pri mednarodnem centru za študije radikalizacije (ICSR) pri londonskem King's College, ki je identificirala skupino okoli 30 Britank, ki so odšle na sever Sirije.
Kot navaja Guardian, so med drugim spremljali družbena omrežja. Opazili so, da številne hvalijo pariške umore in vzpodbujajo nadaljnje prelivanje krvi.
Do zdaj se je ženske, ki so odšle k skrajnežem, portretiralo kot pasivne ženske, ki rojevajo otroke in niso v prvih bojnih vrstah. A ICSR zdaj svari, da so večja grožnja. Pripravili so bazo, v kateri so podatki okoli 70 žensk, najmlajša je 15-letna Francozinja.
Melanie Smith iz centra je dejala, da ženske morda nimajo enakega treniranja kot skrajneži, ampak zgodovinsko gledano, so jih velikokrat uporabili za samomorilske napadalke.
Tri so izpustili
Francoska policija je izpustila tri od 12 osumljencev, ki so jih v petek aretirali v antiteroristični akciji. S tožilstva so sporočili, da bodo za ostalih devet osumljencev podaljšali pridržanje še vsaj za 48 ur.
Italija izgnala devet domnevnih simpatizerjev džihadistov
Italijanske oblasti so po današnjih navedbah tamkajšnjega notranjega ministra Angelina Alfana od decembra iz države izgnale devet tujcev, ki naj bi bili simpatizerji islamskih skrajnežev. Alfano je ob tem napovedal še več izgonov v okviru prizadevanj, da preprečijo morebitne napade džihadistov.
Alfano je povedal, da so izgnali pet Tunizijcev, Egipčana, Maročana, Turka in Pakistanca. Izrazil je prepričanje, da bo sledilo še več odločitev za izgon. Večina od deveterice danes izgnanih je sicer v Italiji živela že vrsto let, med njimi največ na severu države.
Poleg tega italijanske oblasti po besedah Alfana opazujejo še okoli sto drugih domnevnih podpornikov islamskega ekstremizma. Notranji minister je zatrdil, da je država soočena z neposredno grožnjo in so zato okrepili varnostne ukrepe.
Priznal je, da morajo določene operacije opraviti na skrivaj, a je zatrdil, da delujejo proti terorizmu, da bi branili demokracijo in svobodo.
Italija je sicer v drugi polovici lanskega leta že izgnala 13 ljudi, ki naj bi imeli stik z džihadisti Islamske države.
Po uradnih podatkih naj bi v Irak in Sirijo iz Italije skupno odšlo 53 ljudi, ki so se odpravili borit na strani skrajnih džihadistov v Siriji in Iraku. Samo štirje naj bi sicer imeli italijanski potni list.
Belgija zahteva izročitev enega izmed prijetih v Grčiji
Četverica, ki je bila v soboto aretirana v Grčiji, ni povezana z osumljenci, ki naj bi načrtovali teroristični napad v Belgiji, je danes sporočilo belgijsko tožilstvo. Grške oblasti so sicer sprva sporočile, da so prijele osebe, ki naj bi jih iskala Belgija, a se je izkazalo, da nimajo nič s celico v Belgiji, je povedal Eric Van der Sypt. Kljub temu, je Belgija danes zvečer zahtevala izročitev enega izmed prijetih osumljencev. Belgijski tožilec je sporočil, da je nadaljnja preiskava pokazala, da je izročitev potrebna.
Glede na poročanje belgijskih medijev naj bi napad v Belgiji iz Grčije vodil Maročan Abdelhamid Abaaoud, ki je živel v Bruslju in naj bi se v Siriji bojeval na strani skrajne sunitske skupine Islamska država. Znan naj bi bil tudi pod imenom Abou Omar Soussi.
Grške oblasti so nato v soboto zvečer sporočile, da so prijele štiri ljudi, ki naj bi bili povezani z načrtovanim terorističnim napadom v Belgiji, ki so ga belgijske oblasti ta teden preprečile. Med njimi naj bi bil tudi človek, ki ustreza opisu Abaaouda.
Domnevna džihadistična skupina, ki je bila tarča četrtkove protiteroristične operacije v Belgiji, je sicer načrtovala umore policistov na ulicah in napade na policijske postaje. Več pripadnikov skupine, ki so večinoma belgijski državljani, je nekaj časa preživelo v nemirni Siriji.
